1. delati, govoriti kaj, kar prizadeva čast, ugled koga: ima priče, da so ga žalili; žaliti uradno osebo; žaliti koga z nedostojnimi vprašanji / žaliti čast, dobro ime koga; žaliti spomin umrlega / kot opravičilo oprostite, nisem vas hotel žaliti
// z nevljudnostjo, nespoštljivostjo povzročati čustveno prizadetost koga: tako govorjenje, ravnanje nas žali; posmehovali so se mu, a njega to ni žalilo
2. ekspr. biti v neskladju z moralnimi normami glede česa: to žali čut za pravičnost; tako ravnanje žali javno moralo / to žali pamet, resnico
// biti v neskladju z estetskimi normami glede česa: stavba žali estetski čut; v tem ni ničesar, kar bi žalilo okus; neubrano petje žali posluh; prevod žali uho
3. zastar. žalostiti: mar bi ostal doma, da ne bi žalil svoje žene; zelo ga je žalilo, da jim ne more pomagati
// žalovati za kom: žaliti umrlega tri leta
● zastar. ni žalil ne denarja ne časa ni mu bilo žal ne denarja ne časa
♦ rel. žaliti Boga kršiti božje zapovedi
- žalíti se in žáliti se zastar.
1. pritoževati se: zaradi tega se ni nikoli žalil; žaliti se nad kom
2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku biti žal: njemu se žali nesrečnika
- žalèč -éča -e:
moralni čut žaleč prizor; prisl.: žaleče zavrniti koga žaljivo
- žáljen -a -o:
žaljen človek; njegov ponos je žaljen; sam.: žaljenemu je bilo zadoščeno