Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Judje: srednjeveški geto; varšavski geto
2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu; črnski geto; ekspr. črni geto
3. območje, zlasti del mesta, na katerem družbena skupina živi izolirana od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: predmestni geto; socialni geto; prebivalci geta; po vojni je bila stara Ljubljana geto, kjer so stanovali ljudje z družbenega dna
// s prilastkom izoliran, omejen (družbeni) prostor: artistični geto; kulturni geto