precêj2 in precèj prisl. (ȇ; ȅ) 1. izraža veliko količino, meroa) s samostalnikom: precej časa bo treba čakati;
denarja bo še precej ostalo;
zbralo se je precej ljudi;
zadeve se je lotil s precej poguma;
imam precej upanja na uspeh;
elipt.: do tja je še precej dolga pot;
precej je priženil večje premoženje / s samostalniško rabljenim pridevnikom sinova imata precej skupnega b) z glagolom: danes je precej govoril;
kar precej je pojedel;
tvoj nasvet mi je precej pomagal c) s prislovom: do doma je precej daleč;
hiša stoji precej visoko 2. izražaa) visoko stopnjo: položaj je precej jasen;
precej redka žival;
navada je precej ukoreninjena / prihaja precej zgodaj / danes je precej mraz / delo so ji precej olajšali; položaj se je precej spremenil / pri primerniku: precej lažji, večji; precej bolj divji / v njem je precej fantasta b) rahlo omejitev: kraj se mi zdi precej znan
● pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; ta bolezen je tam precej doma je razširjena; pog. možakar je precej pri denarju ga ima dosti; pog. ali si vse te knjige prebral? Precej vse skoraj vse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.