Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. z nepremišljenim ravnanjem delati, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapravljati denar; zapravljati dediščino; z veseljačenjem zapravljati premoženje staršev
2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubljati: zapravljati čast, ugled; zapravljati zdravje
// ekspr. ne izrabljati, ne izkoriščati: zapravljati možnosti za napredovanje / zapravljati čas nekoristno porabljati