Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
dẹ̑dič, m. 1) der Erbe; oporočni d., der Testamentserbe, nujni d., der Notherbe, Cig., ("dedič [dedov pravnuk ali vnuk], kaže, da se je iz početka imenoval samo on, kdor ostaje doma na dedini [Stammhaus], der Majoratsherr", Levst. (Nauk, 169.)); — 2) — dedec 6), Rez.-C.

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
dedič samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
dedič mF3, haeres, -diserbizh, deidizh; Dedizh pro haerede positum nemo nostrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh; subditi filiusdeidizh

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
dedič -a samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
dedič sam. m ♦ P: 4 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
dedič -a (dejdič) samostalnik moškega spola
kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Število zadetkov: 7