Fran

dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobrota [dobrọ̑ta] samostalnik ženskega spola

1. dobrota
2. dobro delo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobrota samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dobrota ž, F8, antipelargia, dobrúte varnenîe; benignitas, ṡvéſtúſt, dobrutlivoſt, priaṡnivoſt, dobruta; bonitas, dobruta, brumnoſt; dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi, tolikain, kolikain je ona Boṡhye dobrute deléshna; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute; lenitudo, krotkúſt, dobruta, lahkúſt, mehkota; probitas, brumnoſt, dobruta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobrota -e ž dobrota: dobruta im. ed. pak Boshja je veliku vekshi kakor Davidava ǀ vſe letu kar imash od njega dobrute rod. ed. ſi ti prejel ǀ nijh dobruti daj. ed. ſe je zhudil ǀ Esau nej hotal dobruto tož. ed. Iacobavo Sposnati ǀ vſe nyh vpajne imaio v'dobruto tož. ed. Boshjo poſtavit ǀ ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti mest. ed. shiveti ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nad dobruto or. ed. Naſhiga Odrèshenika ǀ krajl s'ſuſebno dobruto or. ed. ym je bil dal hishe, inu nyve ǀ s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio, dubruto or. ed. ǀ ſe nepusti omezheti nikar s'dobruto or. ed., nikar s'shtrajfingo ǀ veliku dobrudt rod. mn. od G. Boga je bil prejel ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute tož. mn. ſvoijmu folku deliti ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute tož. mn., vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobrota -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobrota sam. ž ♦ P: 42 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.