Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
štẹ́ti, štẹ̑jem, vb. impf. 1) zählen; — v osmih dneh, po vročitvi naloga štejoč (von der Einhändigung des Auftrages gerechnet), DZ.; štẹvèn (= štet), Dalm.; dobrote komu š., jemandem die ihm erwiesenen Wohlthaten vorwerfen, Cig.; — 2) anrechnen; šteti komu kaj v čast, v sramoto, v krivico, v hudodelstvo, zur Ehre, Schmach, Schuld, zum Verbrechen anrechnen; v čast si š., sich zur Ehre anrechnen; — 3) achten, auf jemanden halten: kdo ga šteje? Soška dol.-Erj. (Torb.); mož je močno števen, GBrda; — dafürhalten, meinen: oče so šteli, da je iz jutrove dežele, Glas.; — š. koga za kaj, jemanden für etwas halten; š. koga (za) srečnega; — š. se za kaj, sich für etwas halten; š. se (za) srečnega; — šteje se moje, uživa pa le on, man hält es für mein Eigenthum, den Nutzen aber hat nur er; — 4) lesen, Mur., ogr., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.; — prim. čteti.
Pleteršnik
štẹ́ti, štèm, vb. impf., ogr.-C., pogl. hoteti.
Prekmurski
štèti štém nedov. brati: Steti Olvasni KM 1790, 94; Kakda je moremo ſteti KŠ 1754, 4; nikaj ne valá ſteti KŠ 1771, 435; Silabikár, z-steroga sze decza steti more navcsiti KMS 1780, A; znati mores dobro ſteti KM 1790, 24; kak je tou obilno ſteti vu knigaj KM 1796, 129; vcsi me, Vſzeſzkouſz moje dni ſteti BKM 1789, 385; véksi táo ali nevej steti KOJ 1833, XV; ſteri ſté, naj razmi KŠ 1771, 80; Csi ſzvéto piſzmo gyedrno ſtémo KŠ 1754, 22; ali nyidva knig ne ſtémo KM 1796, 74; ricsi prorokov, ſteri ſze vſzáko Szobotto ſtéjo KŠ 1771, 383; i gori je ſztano, da bi ſteo piſzma KŠ 1771, 176; I zracsunaj me, gda bos ſteo Te knige KŠ 1754, 272; ki ete Szlovenſzke knige ſteo bodes KŠ 1754, A8a; Vſzákomi, ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; Sti té kni'zicze KŠ 1771, A8a; Grammatiko sti KOJ 1833, Vi; ſteo je E'zaiás proroka KŠ 1771, 366; Rad je steo v-práznih vöraj KOJ 1845, 5; nej ſzte ſteli KŠ 1771, 38
štèti se štém se brati se: gda ſze ſtéjo, poſzlüsaj je gyedrno KŠ 1771, A8a; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8
štéči -a -e beroč: zednoga ſztrána poſzlüsajoucsi, zdrugoga pa ſtécsi gucsécsega tebi Bogá razmeti KŠ 1771, A8a
Celotno geslo Pohlin
šteti [štẹ́ti štẹ̑jem] nedovršni glagol

šteti

Celotno geslo Hipolit
šteti (steti°, šteti) glagol
Vorenc
šteti nedov.F7, computareſhteti, preraitati, raitengo délati, ẛraitati; dinumerarepreſhtéti, ſeſhtéti, ſhtéti; expromerevun vṡèti, ali dati, naprei ſhtèti, odpréti, rezhi; numerabilis, -leṡhteozhi, kateru ſe lahku ṡhteje; numerareṡhtéti; quinarius, -a, -umpeták, petiza, kar pèt velá, ali ſe ṡhteye; transnumerareſe preṡhteiti, daile ṡhteiti; prim. na šteti, nešteveoč, šteoč 
Svetokriški
šteti -ejem nedov. šteti: je bil sapovedal shtejti nedol. kulikain folka yma pot ſabo ǀ sazhne denarje shteiti nedol. ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti nedol. od ſvojga vishishiga Maſhnika. Ajdje od olimpiade ǀ Jeſt shtejem 1. ed. tvoje ſtopine, inu yh ſapishem ǀ ſe tulikajn ponishash, de nashe laſsje shteiesh 2. ed., inu ſa taiſte skerbish ǀ naſai ſe oſre, de bi vidil, gdu tu shteie 3. ed. ǀ Bug shteje 3. ed. ſvejsde na nebeſſah ǀ je shlishal de edn glaſſnu ſa nym je shtel del. ed. m, 1.2.3.4. ǀ tajſte denarje ſo sheteli del. mn. m
Celotno geslo Megiser
šteti nedovršni glagol
Besedje16
šteti glag. nedov. ♦ P: 22 (TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Vorenc
na šteti dov.enumerarena ſhtéti, ṡaſhteiti
Celotno geslo Hipolit
šteti se glagol
Število zadetkov: 11