Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
ìti tudi ìdti ìdem nedov.
1. iti, premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: jaſz bom mogao iti KŠ 1754, 269; Gda je vrêmen všôli idti BJ 1886, 6; zapovedao je vucsenikom idti preik mourja KŠ 1771, 26; na prej idti KM 1790, 8; posteno domou iti KOJ 1845; jaſz tá idem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1754, 256; Ár ako jaſz tá neidem SM 1747, 15; jaſz ktebi idem KŠ 1771, 49; Ides ponizno BKM 1789, 2; vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; A neidi pa zmenom SM 1747, 48; i csi ercsém etomi, idi, ino ide KŠ 1771, 25; Neidi blüzi KAJ 1870, 15; Idita vu eto véſz KŠ 1771, 67; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Idte trüdne kotrige, idite po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 187; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; I erkao nyim je: idte KŠ 1771, 27; i vmeſzto Samaritánuſov nejdite KŠ 1771, 31; Pred nyega ſzpeſzmami idte BKM 1789, 7b; li idte, idte KAJ 1870, 26; I kak bom pred te ſou BKM 1789, 20; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; kamakoli bos ſou KŠ 1771, 26; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; I bojécsi ſou ſzam i ſzkrio ſzam talentom tvoj KŠ 1771, 85; Ali gda szem mimo sao TA 1848, 30; Kama je ſou KŠ 1754, 112; ſou je gori na goro KŠ 1771, 13; I nej je ſou KŠ 1771, 70; ino sou kak naj hüjsa tocsa KOJ 1848, 4; Pojbics je so KAJ 1870, 8; ki je domo šo AI 1878, 9; pa domô sla AI 1875, kaz. br. 7; pred nyimi je sla KŠ 1771, 7; i sli ſzo potoczke KŠ 1771, 23; Domô bi sô AIP 1876, br. 2, 7; Eden krát, da bi domou sli KM 1790, 66; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; odve'zte ga i püſztite ga, najde KŠ 1771, 305; pren. Csi bi brez' Bôga mogli z-szvêta idti KAJ 1848, 7; ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i na ſzmrt iti KŠ 1771, 339; Li vpekeo more idti BKM 1789, 13; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; Ár nejde vu ſzrczé nyegovo KŠ 1771, 123; Oh Jezus, ktebi ido KŠ 1754, 255; Ár v-nebéſza pojdemo SŠ 1796, 7; Idi ſzi, drágo ſzuncze KŠ 1754, 250; Goſzpodne, nejdi na ſzoudbo KŠ 1754, 68; i vecs nejdi v nyega KŠ 1771, 130; pojdi k-milomi Jezusi KOJ 1845, 20; na pout poganov nejdte KŠ 1771, 31; V-nébo isao bode SŠ 1796, 155; ne bodete sli vkráleſztvo nebeſzko KŠ 1771, 15; i prázniczke bodo pred vami sli vu králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 70; Ki ſzi za mé na krisno moko in ſzmert isſal SM 1747, 56; on je od ſzmerti gori ſztano iſal vu Nebéſza SM 1747, 13; ké ſzo vu ogen isle na ſzkvarjenye SM 1747, 67; nej ſzam vrejden, ka bi pod mojo ſztreho ſou KŠ 1771, 25; gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; Csi je tou od tébe, najde, Csi je pa nej, naj nebode BKM 1789, 172
2. opraviti kako pot z določenim namenom: idem knige vzemem BJ 1886, 6; zakai ides ti k-ſzvétomi Sacramentomi SM 1747, 41; ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; idi povej, Dober gláſz Márii BKM 1789, 17; jaſz bom ſou, i zvrácsim ga KŠ 1771, 25; Ali ka ſzte vö sli glédat KŠ 1771, 35; Ferkec i Jožek sta všôlo šla BJ 1886, 5
3. izhajati, prihajati: odket krüh ide KM 1790, 30; Ide zvel’kov mocsjouv BKM 1789, 11; Od Bouga vſza ido BKM 1789, 10
4. pojavljati se, padati: Tam nigdár neide szneg KAJ 1870, 93; Din je sao z nôsza nyegovoga TA 1848, 13
idóuči tudi idévči -a -e gredoč: je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; da ſzi v-Nébo idoucsi tvojo ſz. rokou ober nyih podugno KM 1783, 55; Idôcsa eden lêpi odvecsarek naszprehájanye AIP 1876, br. 10, 7; vſze, notri idoucse vu vüſzta KŠ 1771, 51; Na pout idoucſega csloveka peſzem BKM 1789, 169; Pavli v-Rim idoucsemi KŠ 1771, 701; vido ſzam angyela doli idoucsega znebéſz KŠ 1771, 803; Szliſavſi pa lüſztvo mimo idoucse KŠ 1771, 233; Idoucsa pa vucsenika vcsinila ſzta tak KŠ 1771, 68; vu Emaus idoucsima dvöma vucsenikoma KŠ 1771, 828; naj ſze idoucſi, vu okouli bodoucsa mejſzta i veſznicze raſzpiſztijo KŠ 1771, 197; Radi idôcsi sz-tühine KAJ 1848, 222; Idôcs sli bodo i jôkali TA 1848; Poszlavci i velikási szvojo kucso idévcsi i tam sze je AI 1875, kaz. br. 1; kral na trónus idévcsi AI 1875, kaz. br. 1
Prekmurski
gòri ìti ~ ìdem dov.
1. iti: kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; potom kai ſzi vu Nebéſza gori iſal SM 1747, 52; gori je ſou na gorou KŠ 1771, 48; niſcse je nej gori ſou vu nébo KŠ 1771, 272; preczi je gori ſou od vodé KŠ 1771, 10
2. vziti: gda bi gori slo ſzuncze KŠ 1771, 154
gòri idóuči ~ -a ~ -e gredoč: gori idoucsi vu viſzino vlovleno je pelao vlovlenyé KŠ 1771, 580; gori idoucsi vu Jeru'zalem doli je ſou vu Antiochijo KŠ 1771, 399; bodete vidili Sziná cslovecsega goriidoucsega KŠ 1771, 286; bodte vidili gori idoucse KŠ 1771, 268
Prekmurski
kràj ìti ~ ìdem nedov. odhajati, oditi: Da kraj idem ne joucste sze SŠ 1796, 154
kràj idóuči ~ -a ~ -e odhajajoč: I kraj idoucsi Jezus odnut, vido je ednoga csloveka ſzedécsega na máuti KŠ 1771, 28
Prekmurski
napréj ìti ~ ìdem nedov. hoditi naprej, napredovati: Csi na sztezi etoj Szrdcno znam napreidti KAJ 1848, 238; 'zena naprej ide KŠ 1771, 195; Törci vszáki dén dale napreido AI 1875, kaz. br. 3; I on bode naprej ſou pred nyim vu Dühi KŠ 1771, 162
napréj idóuči ~ -a ~ -e naprej gredoč: To lüztvo pa naprej idoucse je kricsalo KŠ 1771, 68
Prekmurski
nòtri ìti ~ ìdem nedov. iti v kaj: Ali kakda more ſto notri idti vu hi'zo toga mocnoga KŠ 1771, 39; ka nám je potrejbno notri idti vu králeſztvo Bo'ze KM 1783, 217; ni jasz ne'zelêm k tebi notriidti KAJ 1870, 24; Vi ſzami notri nejdete KŠ 1771, 76; Ti pa idi notri vkámro tvojo KŠ 1771, 18; Idite notri po teſzni vrátaj KŠ 1771, 22; Nejdi notri na ſzoudbo ſz-tvojim ſzlugom KM 1783, 208; Nebode vſzáki notri ſou vu králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 23; Vſterokoli meſzto pa bodete notri sli KŠ 1771, 32; Gda pa bi notri sla Herodiáſeva csi KŠ 1754, 45
nòtri idóuči ~ -a ~ -e gredoč noter: notri idoucsi prijao jo je za rokou KŠ 1771, 30; Notriidôcsa k-ednomi .. vért, erkla szta KAJ 1870, 133; I notri idoucsi vu ládjo prisli ſzo prejk mourja KŠ 1771, 283; Vi niti notri idoucse, ne piſztite notri idti KŠ 1771, 76
nòtri idóuči ~ -a ~ -e sam. prihajajoči: Nej to notri idoucse vu vüſzta, oſzkruni csloveka KŠ 1771, 50
Prekmurski
prejk ìti ~ ìdem nedov.
1. iti čez kaj: i vſzi ſzo po mourji sli prejk KŠ 1771, 508
2. oditi, umreti: je prisla nyegova vöra, naj prejk ide zetoga ſzvejta k-Ocsi KŠ 1771, 310
prejkidóuči -a -e gredoč čez kaj: i vö je ſou zczérkvi prejkidoucsi po ſzrejdi nyih KŠ 1771, 296; Ár ſze vüpam, ka váſz, prejk idoucsi, poglédnem KŠ 1771, 483
Prekmurski
próuti ìti ~ ìdem nedov. iti nasproti: niti Peter ſze tak ne bi zviſzo, ka Pavli v-Rim idoucsemi ne bi ſou prouti zdrügimi KŠ 1771, 701
Prekmurski
vö̀ ìti tudi vö̀ ìdti ~ ìdem nedov.
1. iti ven, oditi: preczi ſzmo iſzkali vö idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; Či je tebi vöidti potrêbno BJ 1886, 5; Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 37; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; Ovo, vu püscsini je, nejdite vö KŠ 1754, 12a; nejdte vö KŠ 1771, 81; Záto vöidite od nyih KŠ 1771, 539; ne bos vö ſou odnut KŠ 1771, 15; vö bodo sli angyelje KŠ 1771, 46; Gda bi pa vö sla zvodé KŠ 1771, 367; gda ſzam vö ſou od Maczedonie KŠ 1771, 600; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; ſtero je vö slo vu Grcsko zemlo KŠ 1771, 554; z-tejh varov szo vösli na zverjádisztrelbo KOJ 1848, 6; pren. Z-korenyá ide vö szteblo KAJ 1870, 15; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271
2. končevati se: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51; Vu nomeni, steri z-globokoglásznimi literami vöidejo KOJ 1833, 43
vö̀idóuči -a -e gredoč ven: vöidoucsi Jezus zhi'ze, ſzeo ſzi je KŠ 1771, 42; i on vö idoucſi vu vſza kre Jordána bodoucsa dr'sánya KM 1796, 93; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga KŠ 1771, 30; Farizeuske vöidoucsi KŠ 1771, 38; pren. Z-grozov sze zglédne Z-szvêta vöidôcs KAJ 1848, 4
vö̀idóuči -a -e sam. izhajajojoči: osſzkruni csloveka, nego to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; negao ta vöidoucsa od nyega KŠ 1771, 123
vö̀ idévši ~ -a ~ -e ko je šel ven: I vö idévſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
iti [íti grẹ́m] in [ídem] dovršni glagol

iti

PRIMERJAJ: pojti

Celotno geslo Pohlin
an iti

GLEJ: amiti2

Celotno geslo Pohlin
dobro iti [dóbro íti] nedovršna glagolska zveza

uspevati; dobro iti

Celotno geslo Pohlin
doli iti

GLEJ: doliiti

Celotno geslo Pohlin
gori iti

GLEJ: goriiti

Celotno geslo Pohlin
na prejo iti [na prẹ̑jo īti] dovršna glagolska zveza

iti na obisk, na katerem se dela v družbi

PRIMERJAJ: prejati

Celotno geslo Pohlin
pod koš iti [pod kȍš íti pod kȍš pọ́jdem] nedovršna glagolska zveza

biti tik pred smrtjo

PRIMERJAJ: pojti

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
iti glagol

PRIMERJAJ: gredoč

Celotno geslo Hipolit
an iti glagol

GLEJ: aniti

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
iti nedov.F85, caseale, -listudi ſerivnik, kir ſe gre h'potrebi, aiṡhilz; conternanstú kar v'tretje leitu grè; egreſsus, -s, -umkateri je vunkai ſhel; enterocele, huius enterocelespredertje, de zhéva vun gredó; grandinattozha grè; hac transivitje ſhel tukai mimú; maniacus, -a, -umkateri ob pamet grè; ningitſneṡhy, ſnéh grè; pertransiriṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pluitdeṡh grè, deṡhy; postcoeniumtu povezherji pytjè, kadar ſe grè ſpati; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; redundarezhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; tua interesttebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vadenskateri grè; vadereiti, poiti; prim. aniti, gredeoč, gredoč 
Vorenc
aniti (an iti) nedov.F8, attinetantizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; mea interesttú mene angrè; me concernitmene angrè; me non concernitmene nyzh an ne grè; puerilis, -leotrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? raré forensiumkar pravd angrè; tua interesttebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu
Število zadetkov: 28