Zadetki iskanja
Pleteršnik
nágniti, nágnem, vb. pf. 1) neigen; kupico n.; sod n., kadar že po malem iz njega teče; nagnjeno pisanje, die Cursivschrift, Cig.; n. se h komu, sich zu jemandem neigen; n. se črez zid; — dan se je nagnil; — nagnjen, geneigt (fig.), Jan.; na nobeno stran nagnjen, unparteiisch, Levst. (Nauk); — n. biti k čemu, inclinieren, Anlage haben, Cig.; natura je na to nagnjena, da, kar misli, to govori, Kast.; — 2) (den Willen) bestimmen, bewegen: n. koga k čemu, na kaj, Cig.; take misli so me nagnile, da ..., Levst. (Nauk); — tudi: nagníti, nágnem, Cv.; — 3) nagniti koso, die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (nágnjiti, Žabče-Erj. [Torb.]; prim. nagnilo).
Pleteršnik
nagníti, -gníjem, vb. pf. zu faulen anfangen, anfaulen; nagnil, angefault, anbrüchig, faulfleckig, Cig., Jan.; nav. nagnit; nagnit zob, anbrüchiger Zahn, nagnito sadje, anbrüchiges Obst.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
nagniti dov., F3, inclinare, perpogniti, nagniti, obarniti, perkloniti; inflectere, nagniti, vkriviti, nakriviti, vkreniti; invergere, nagniti, nagnivati, obarniti
Svetokriški
nagniti -nem dov. nagniti: sakaj tedaj Chriſtus poprei glavo nagne 3. ed. ǀ jeſt ſim vſelej per merlizhoh samerkal, poprej dusho puſtè, inu she li potle, glavo nagneio 3. mn. ǀ poprej kakor je bil dusho puſtil, je bil ſvojo glavo nagnil del. ed. m ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio, de bi nyh pamet reſuetila, inu nyh volo k' dobrimu nagnila del. ed. ž
Celotno geslo
Megiser
nagniti nagnem dovršni glagol
Besedje16
nagniti [nagnem] glag. dov. ♦ P: 13 (KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
nagniti se dov., F3, conquiniscere, ſe nagniti, ſe perpogniti; imminere, viſſeti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; procumbere, ſe perpogniti, doli lezhi, ali ſe doli nagniti, ſe niṡku derṡhati, ſe do tal perpogniti
Besedje16
Število zadetkov: 11
Dostopnost