Zadetki iskanja
Pleteršnik
nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
Prekmurski
nagovorìti -ím dov. nagovoriti, pregovoriti: Püspeczke szo zamogli Krála nagovoriti, da sze je 'snyimi poglihao KOJ 1848, 21
nagovòrjeni -a -o nagovorjen, pregovorjen: Lajos II. od szvoje tivárisice nagovorjen vküppozové KOJ 1848, 73
nagovòrjeni -a -o nagovorjen, pregovorjen: Lajos II. od szvoje tivárisice nagovorjen vküppozové KOJ 1848, 73
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Svetokriški
nagovoriti -im dov. ogovoriti: Abraham grè ſvojga bratana Lota obyskat, ter taku lepu ga nagovorj 3. ed. ǀ satoraj taiſto taku nagovori 3. ed. ǀ Leta taku nagovory 3. ed. S. Vida ǀ lubesnivu je bil njega nagouvril del. ed. m ǀ k'sadnimu jeh bom nagouril del. ed. m s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa ǀ jest bobem raunu s'temi beſsedami nagovurl del. ed. m taiste, Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo
Celotno geslo
Megiser
nagovoriti dovršni glagol
Besedje16
Vorenc
Število zadetkov: 8
Dostopnost