Zadetki iskanja
Pleteršnik
pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
Pleteršnik
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
Prekmurski
pásti pásem nedov. pasti: ino on ga je poſzlao ſzvinyé páſzt KŠ 1771, 223; Steri ſzo je pa paſzli, odbej'zali ſzo KŠ 1771, 27; Szvojo 'sivino ſzo po prepovedani mejſztej paſzli KM 1790, 70; pren. ka náſz ſztvojov ricsjov paſzés KŠ 1771, 835; On mené paszé vu ednom zelénom trávniki ABC 1725, A8b; naſſo düſo z-Bo'zov ricsjouv paſzé KŠ 1754, 129; Goſzpoud .. On me neſztanoma paſzé BKM 1789, 16; vucsitele, naj brezi goſzpodüvanya paſzéjo Bo'zo csrejdo KŠ 1771, 702; naj paſzéte cérkev Bo'zo KŠ 1771, 406; On ga je vzéo, da bi pászao Jákobov národ TA 1848, 65; Veli nyemi: páſzi ágnecze moje KŠ 1771, 335; Páſzte to med vami bodoucso csrejdo Bo'zo KŠ 1771, 712; ktebi pridem, Gde bos me V-vekvecſnom páſzo bláj'zenſztvi BKM 1789, 129; Ár te Agnecz bode nyé páſzo SM 1747, 32; I páſzo bode z'zeleznov sibov KŠ 1771, 771
pásti se pásem se pasti se: ſereg ſzviny, ſtere ſzo ſze tam paſzle KŠ 1771, 27; pren. I rejcs nyih, liki rak, ſze paſzé KŠ 1771, 649; Dejve utroba Vnyej ſze je cſiſztoucsa páſzla BKM 1789, 20
paséči -a -e pasoč: Sto pa zváſz, ki má ſzlugo plü'zécsega, ali paſzécsega KŠ 1771, 228; Tej ſzo vu vaſem lübeznivom goſcsenyej brezi ſztrahá ſzebé paſzécsi KŠ 1771, 759
pásti se pásem se pasti se: ſereg ſzviny, ſtere ſzo ſze tam paſzle KŠ 1771, 27; pren. I rejcs nyih, liki rak, ſze paſzé KŠ 1771, 649; Dejve utroba Vnyej ſze je cſiſztoucsa páſzla BKM 1789, 20
paséči -a -e pasoč: Sto pa zváſz, ki má ſzlugo plü'zécsega, ali paſzécsega KŠ 1771, 228; Tej ſzo vu vaſem lübeznivom goſcsenyej brezi ſztrahá ſzebé paſzécsi KŠ 1771, 759
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
pasti2 [pásti pásem] nedovršni glagol
- pasti, tj. skrbeti za živali, ko jedo travo
- dajati hrano živali; hraniti
- paziti, nadzorovati
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
pasti1 dov., F56, cadere, paſti, padati; corruere, doli paſti; gramina candent, je velika ſlana padla; obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini padlu; occidere, âb ob, et cado, doli paſti, tiá paſti, ṡahajati; procidere, doli paſti, na tlá paſti; recidere, ṡupèt paſti, naṡai paſti; ruere, paſti, doli paſti; vetustate corruit, od ſtaroſti je doli padil; prim. padeč, paden
Vorenc
pasti2 nedov., F10, aegonomus, -mi, en koẛar, kateri kosè paſſe; compascere, v'kupai paſti ṡhivino; impescere, ṡhivino puſtiti v'obilnim ṡhiti, ali arṡhi paſti, inu objeſti; jugarius, -rÿ, en paſtyr délovne ṡhivine, kateri paſſe, inu vkleiple; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati, na futeraṡhe poiti; pascalis, -le, proſtor, ali trava ṡa paſho, kar ſe ſem ter tám paſſe; pascere, paſti, paſho dati, ṡhiviti; paſti, pascere; tauriferi campi, pula ṡa junze paſti, ali rediti; upilio, -onis, en ovzhar, kateri ovzè paſſe; prim. paseoč, pasti se
Svetokriški
pasti1 padem dov. 1. pasti: nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti: s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se: Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti: od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
Svetokriški
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
Celotno geslo
Megiser
pasti padem dovršni glagol
Celotno geslo
Megiser
pasti pasem nedovršni glagol
Besedje16
pasti1 [padem] glag. dov. ♦ P: 41 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
pasti2 [pasem] glag. nedov. ♦ P: 28 (TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje16
Celotno geslo
Hipolit
pasti se glagol
Vorenc
Besedje16
Število zadetkov: 19
Dostopnost