Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
poljúbiti, -im, vb. pf. 1) zu lieben anfangen, C.; ne da bi mi bili Boga ljubili, samuč da je on nas poljubil, Krelj; — 2) abstreicheln, liebkosen, Rez.-C.; — 3) einen Kuss geben, küssen, Mur., Cig., Jan., Kast., Kor.-Kres (V. 312.), nk.; p. koga v lice, p. komu roko, Cig., nk.; Al' boš me poljubil? Poljubi me prav! Npes.-Schein.; — 4) p. se (tudi: vb. impf.) belieben; (po nem.); prim. ljubiti 4).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
poljubiti se [poljubīti se poljúbi se] nedovršni glagol
biti pripravljen kaj storiti; ljubiti se; hoteti
PRIMERJAJ: ljubiti se
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
poljubiti glagol
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
poljubiti -im dov. poljubiti: de vekshi perloshnoſt, inu zhaſs bi imel ſam S. Antona polubit nedol. (III, 309) ǀ Pojdimo tedaj ieſuſa obyskati s' Paſtery njega moliti, s' Mario Divizo, inu s' iosepham njega polubiti namen. (II, 104) ǀ Polubimo vel. 1. mn. tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga (III, 10)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Število zadetkov: 5
Dostopnost