Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
skóčiti, skǫ̑čim, vb. pf. einen Sprung thun, springen; na noge s., aufspringen; kar pes črez prag skoči = ein Katzensprung, Cig.; dobra gospodinja črez plot po pero skoči, Npreg.-Z.; kakor bi iz boba skočil = unvermuthet, Cig.; skoči po vode! laufe schnell um Wasser! s. komu na rep = jemanden zu Paaren treiben, Cig.; v lase si s., sich in die Haare fahren, Cig.; — v besedo s., einen Einwurf machen, Cig., Jsvkr.; kaj ti je v glavo skočilo? was ist dir in den Kopf gefahren? Cig.
Prekmurski
skočìti skòčim dov.
1. skočiti, premakniti se: Ugrani; szkocsiti KOJ 1833, 178; i z mojim Bôgom prêk zida szkocsim TA 1848, 14; ſzkocsilo je to dejte vu nyé utrobi KŠ 1771, 164; Verbum .. zná on i naprej szkocsiti KOJ 1833, 118
2. hitro se pojaviti: ſzkocsila ſzta med lüſztvo kricsécsa KŠ 1771, 386; edna vipera je na nyegovo rokou ſzkocſila KM 1796, 130
3. hitro oditi: Gda je vremen všolo idti, skočim BJ 1886, 6; szam jasz hitro tá szkocso AI 1875, br. 2, 7
Celotno geslo Pohlin
skočiti [skočīti skọ̄čim] dovršni glagol

skočiti

PRIMERJAJ: skakati

Celotno geslo Hipolit
skočiti glagol

PRIMERJAJ: skočejoč

Vorenc
skočiti dov.F21, absílireodskozhiti, prózh skozhiti; aſsultarena eniga ṡkozhiti; consilirena eniga ṡkozhiti; desaltaredoli ṡkozhiti; desilireodṡkozhiti, doli ṡkozhiti; diſsultarenaroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti; erumpere in navimpo ſyli v'barko ṡkozhiti; evergerevodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; exilirevun ṡkozhiti, ṡhterkniti; insiliresavſeſti, planiti, gori ṡkozhiti, ſe ṡatezhi; interfariv'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; invaderena eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; irruo, irruerenad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; jaculus, -liena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino; prosilirevunkai ṡkozhiti, hitru vun ṡkozhiti; sortiriloſſati, ṡadobiti, vun ṡkozhiti; superjactarepreṡkozhiti, zhes ṡkozhiti; supersilireverhu ṡkozhiti, gori ṡkozhiti; transilirepreṡkozhiti, zhes, ali v'prég ṡkozhiti
Svetokriški
skočiti -im dov. skočiti: Hilarion ſapovei enimu lintvornu, de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit nedol. ǀ de bi imela v'eno gorezho pezh sKozhit nedol. KaKor S. Ludovina ǀ Sakaj neskozhesh +2. ed. veno gorezho pezh ǀ kadar je letu njegou pſs vidil skozhi 3. ed. v'vodo inu popade saguant Gospuda ſvuiga, ter shnim vun ſplava ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi 3. ed. ǀ kar sdaizi shiu, inu frishin gori skozî 3. ed. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo, od mise skozhjo 3. mn. ǀ Gospud aku hozhete di bi jest verùjela de mene lubite, spodbodite vaſhiga lepiga kojna, inu skozhite vel. 2. mn. v'vodo ǀ po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil del. ed. m ǀ je bil v'en vreli kotu s'kozhu del. ed. m ǀ ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila del. ed. ž ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila del. ed. ž, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ raishi ſo v' vodo skozhili del. mn. m
Celotno geslo Megiser
skočiti dovršni glagol
Besedje16
skočiti glag. dov. ♦ P: 10 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, MTh 1603)
Prekmurski
gòri skočìti ~ skóčim dov.
1. skočiti, vstati: I gori je ſzkocso i hodo je KŠ 1771, 386; Na té recsi je csamurno goriszkocso szodec KAJ 1870, 155
2. dvigniti se, zvišati se: Po 'zétvi od szilja cena goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; ka szilji cena goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8
Število zadetkov: 9