Zadetki iskanja
Pleteršnik
studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
Prekmurski
stǘdenec -nca m
1. studenec, izvir: Puteus Sztüdenecz KMS 1780, A8b; Sztüdenecz Kút KM 1790, 93(a); Kut; sztüdenecz KOJ 1833, 164; Jeli ſztüdenecz zedne lüknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; Kako 'séden jelen setüje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; pren. Jezus! ſztüdenecz veſzeljá KŠ 1754, 254; tak 'séja tebé düsa moja oh 'zivi ſztüdenecz KM 1783, 126; Sztüdenecz pravicze BKM 1789, 85; Ár te Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Ztejm dühovnim napitkom, Zcsiſztoga ſztüdencza tekocſom vodiczom BKM 1789, 161; bi'zim ktomi 'zitka ſztüdenczi KŠ 1754, 234; Tej ſzo ſztüdenczi brezi vodé KŠ 1771, 720
2. vodnjak: ſteroga oſzel, ali gyünecz eti vu ſztüdenecz notri ſzpádne KŠ 1771, 218
1. studenec, izvir: Puteus Sztüdenecz KMS 1780, A8b; Sztüdenecz Kút KM 1790, 93(a); Kut; sztüdenecz KOJ 1833, 164; Jeli ſztüdenecz zedne lüknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; Kako 'séden jelen setüje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; pren. Jezus! ſztüdenecz veſzeljá KŠ 1754, 254; tak 'séja tebé düsa moja oh 'zivi ſztüdenecz KM 1783, 126; Sztüdenecz pravicze BKM 1789, 85; Ár te Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Ztejm dühovnim napitkom, Zcsiſztoga ſztüdencza tekocſom vodiczom BKM 1789, 161; bi'zim ktomi 'zitka ſztüdenczi KŠ 1754, 234; Tej ſzo ſztüdenczi brezi vodé KŠ 1771, 720
2. vodnjak: ſteroga oſzel, ali gyünecz eti vu ſztüdenecz notri ſzpádne KŠ 1771, 218
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
studenec samostalnik moškega spola
Vorenc
studenec m, F10, cardamum, -mi, kreẛh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte; fons, ſtudeniz; fontalis, ſtudenzhina, is ſtudenza voda; inexhaustus, -a, -um, neſprasnîen, neṡjemlen, neṡmankan, v:g: ſod, ali ſtudeniz, de ſe ne more h'konzu priti; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; manalis fons, ṡhivi ſtudeniz, kateri vſelei ṡvèra; maſtos, enu koritize, po katerim ſtudeniz tezhe; putearius, -rÿ, kateri ṡhtèrne kopá, ali ſtudenze; puteus, -tei, ṡhtèrna, ſtudeniz; scatebra, -ae, vel scaturigo, -nis, iṡvirik, ṡvirik, ſtudenz
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Celotno geslo
Megiser
studenec -nca samostalnik moškega spola
Besedje16
studenec sam. m ♦ P: 23 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 8
Dostopnost