Zadetki iskanja
Pleteršnik
svẹ́titi 1., -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; (pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
Pleteršnik
Prekmurski
svetìti -ím nedov. posvečevati, praznovati: Bosje imé ſzvetiti bránio TF 1715, 28; Zakaj je zapovedau B. Nedelni dén ſzvetiti KŠ 1754, 26; potrejbno mi je priſeſztni ſzvétek ſzvetiti KŠ 1771, 399; I tvoje imé tak szvetiti KAJ 1848, 171; Krscsánszki szvêt szveti AIP 1876, br. 6, 8; ſteri Nedele ne ſzvetijo KŠ 1754, 25; Ztvov miloſcsov náſz ſzvéti BKM 1789, 176; I záto ſzvétek ſzvétmo KŠ 1771, 498; naj ſzvétke ſzvetimo KM 1783, 275; ár ga je on ſzám ſzvetiu KŠ 1754, 26
svetìti se tudi svejtìti se -ím se posvečevati se, praznovati se: Kaj ſzo ſze moji ſzvétki zacsnoli 'se ſzvetiti SIZ 1807, 55; ſzvétiſze imé tvoje TF 1715, 25; Szvéti sze imé tvoie ABC 1725, A4b; ſzvétiſze imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzvéti ſze imé tvoje KŠ 1771, 206; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1783, 140; Szvéti ſze Imé tvoje BKM 1789, 359; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1790, 109; kiſze je ſzvetila KŠ 1754, 27; V ſzobotto vecsér pa, ki ſze ſzvejti na prvi dén tyedna KŠ 1771, 97
svetéči -a -e sam. praznujoči: z-vno'zinov szvetécsov TA 1848, 34
svetìti se tudi svejtìti se -ím se posvečevati se, praznovati se: Kaj ſzo ſze moji ſzvétki zacsnoli 'se ſzvetiti SIZ 1807, 55; ſzvétiſze imé tvoje TF 1715, 25; Szvéti sze imé tvoie ABC 1725, A4b; ſzvétiſze imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzvéti ſze imé tvoje KŠ 1771, 206; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1783, 140; Szvéti ſze Imé tvoje BKM 1789, 359; Szvéti ſze Imé tvoje KM 1790, 109; kiſze je ſzvetila KŠ 1754, 27; V ſzobotto vecsér pa, ki ſze ſzvejti na prvi dén tyedna KŠ 1771, 97
svetéči -a -e sam. praznujoči: z-vno'zinov szvetécsov TA 1848, 34
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
svetiti nedov., F8, explendescere, vun ſveititi, ſyati, laṡkatati; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati; lanterna, -ae, literna ṡa ſveititi; lucere, ſveititi, ſe ſveititi; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; praelucere, naprei ſveititi, mozhnu ſyati
Svetokriški
svetiti -im nedov. svetiti: je bil … sapovedal … Sonzi, inu luni de mu imaio ſvetiti nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti 3. ed., ali ſama ſebe szera ǀ en gorezh steber, kateri je pred nimy shal, inu ponozhi ym je ſvetil del. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ ſonze nikatere ure je dalej ſvetilu del. ed. s, kakor ſizer je njegova navada ǀ v'Nebeſsih danaſs nar lepshi tu rumenu ſonze bo ſvejtilu del. ed. s svetiti se svetiti se: potle ſo sazheli ſe ſvètiti nedol., kakor te ſveſde s'kusi nyh zhednoſti ǀ ſe ſveti 3. ed. kakor tu ſonze v' mej ſvesdami ǀ zhednoſt S. Antona ſe taku ſizer ſvèti 3. ed., kakor tu rumenu ſonze ǀ letu ſe taku napolni ognia, de ſe ſveitj 3. ed., greie, inu pezhe kakor ogin ǀ My mislimo de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh, de ſe sfeiti 3. ed., kakor ſonze ǀ kateri ſe ſvetè 3. mn. kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ vſelej ſe je sfetil del. ed. m kakor enu sfetlu ſonze ǀ telu ſe bo ſvitilu del. ed. s, kakor tu rumenu ſonzhe ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti de lepu ſe je ſvetila del. ed. ž ǀ koku je ſvètila del. ed. ž ǀ ſvejsda je Gospodizhni Clari naprej ſvejtila del. ed. ž ǀ kakor tu rumenu Sonze ſe je ſvetilu del. ed. s ǀ prelepù S: oblizhe, kateru ſe je ſvètilu del. ed. s, kakor tu rumenu ſonze ǀ G. Bug je bil iſvolil try ſvete shene, katere ſo ſe sfetile del. mn. ž kakor try Sonze ǀ ozhy ſe bodo ſvitele del. mn. ž, kakor duej ſvejsdi
Celotno geslo
Megiser
svetiti nedovršni glagol
Besedje16
svetiti1 [posvečevati] glag. nedov. ♦ P: 9 (TC 1550, TA 1555, *P 1563, TPs 1566, TC 1574, TkM 1579, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)
Besedje16
svetiti2 [sijati] glag. nedov. ♦ P: 33 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
Celotno geslo
Hipolit
sveteti glagol
Celotno geslo
Hipolit
sveteti (se) glagol
Vorenc
svetiti se nedov., F14, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; allucere, veliku ſe ſveititi; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek, tá peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu láṡkazhe kakòr ṡlatú; lucciola, -ae, karſniza, po nozhi ſe ſveiti; lucere, ſveititi, ſe ſveititi; lucescit, ſe ſveiti, ſe ſvitly, ſvitlú perhaja; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micae auri, ṡlate drobtinize, droptinize, katere ſe s'pepela ſveitio; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; relucere, mozhnú ſe ſveititi, reſveititi; splendere, ſyati, ſe ſveititi; splendescere, ſe ṡazheti ſveititi
Celotno geslo
Megiser
svetiti se nedovršni glagol
Besedje16
svetiti se [sijati] glag. nedov. ♦ P: 11 (TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, DPr 1580, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Število zadetkov: 15
Dostopnost