Potrebujem pomoč pri sklanjanju romunskih imen in priimkov. Na primer, kako sklanjamo romunsko ime Ilie Nicolae Nicula?
Zadetki iskanja
Zanima ne pregibanje romunskih priimkov, npr. Sadoveanu, Rebreanu in Ion Barbu.
Ali sta mogoči obe obliki: Sadoveanu, Sadoveana/Sadoveanuja in Barbu, Barba/Barbuja?
Nisem prepričana, kako se pravilno sklanja samostalnik dan. Slovenski pravopis 2001 ne podpira veljavne prakse pri sklanjanju tega samostalnika v množini. Za poimenovanja različnih dni se v odvisnih sklonih uporabljajo daljše oblike, v veljavnem pravopisu pa niso več navedene (v SP 1962 so bile).
V praksi je živo:
… pri pouku slovenskega jezika in na kulturnih dnevih …
… je na izobraževalnih dnevih društva državnih tožilcev pojasnil minister Aleš Zalar.
… na Dnevih komedije v Celju dobila nagrado občinstva.
… pritegnilo tudi osnovno- in srednješolce na športne dneve ali v šole v naravi.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
D. T.
Pozdravljeni, zanima me, kako sklanjamo množinsko obliko samostalnika jermen tj. jermena?
Kako bi pravilno povedali, da me boli nekaj v mečih leve noge, oziroma, ali je še kakšna druga možnost kot ta? Boli me levo ....???Bolijo me leva meča mogoče? Nekako mi je vse hecno, zato prosim za vaš nasvet.
Predlog pred v zvezi s samostalnikom otroci:
Zanima me, kaj je pravilno: pred otroki ali pred otroci ?
Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?
Zanima me, kako se sklanja samostalnik sin. Ali sta v dv. pravilni obe obliki:
- im. sina/sinova,
- daj. sinoma/sinovoma,
- tož. sina/sinova,
- mest. sinih/sinovih,
- or. sinoma/sinovoma ter
- v mn. im. sinovi/sini?
Kako se sklanja sprehod v množini? Oziroma v povedi: Kljub vseh (sprehodov) smo se imeli odlično.
Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.
Danes sem v reklami zasledil besedno zvezo šoba za prhanje spreminja barvo vodnega toku. Sprva se mi je zdela popolnoma napačna, kasneje pa je prijatelj izpostavil arhaično obliko tokú (tudi mostú). Zanima me, ali je tašna oblika dopustna.
Bolj kot prebiram razno razne članke o pravilni sklanjatvi besede 'dno', bolj se mi odpira vprašanje: je torej res, da se DNO in DAN enako sklanjata v tožilniku dvojine? (Vidim dve dni, a ni morda pravilno -- vidim dve dnesi? / DAN: preživim dva dni (glede na jezikovni forum), a ni bolje: preživim dva dneva ...?)
Kako se prav zapiše 3. sklon dvojine samostalnikov nit, misel in odpoved?
Ali imajo samostalniki 2. ženske sklanjatve, ki se končajo na -ost, v dajalniku in orodniku dvojine možni obe končnici, tj. -ma in -ima, ali le eno (-ma)?
Primer: z odvisnostma/z odvisnostima
V Slovenskem pravopisu iz leta 1962, ki ga imam zdajle pri roki, so zapisane tele besede:
nédra, néder s mn,
nédrje s, mn nédrja, néderij (iz néderij).
V Pravopisu iz leta 2001 pa berem:
nédrje -a s, rod. mn. -rij.
Ker ni zapisana cela beseda rodilnika sem v dvomu. Kako je nazadnje rodilnik množine besede nédrja? Néderij ali *nédrij? Bral sem tale stavek: te je iz nedrji rdečih izdiralo, pri katerem bi morala biti beseda zapisana nederij/nedrij in ne: nedrji.
Bil bi Vam hvaležen, če mi odgovorite in rešite iz tega dvoma.
Zanima me, če se samostalniška zveza projektni partner sklanja v celoti ali le sprednji oziroma levi del zveze (projektni partner)? Primer: S strani projektnega partnerja MUS Dvorec Petanjci ali S strani projektnega partnerja MUS Dvorca Petanjci?
V primeru da gre za desni neujemalni prilastek menim, da se ne sklanja isto kot pri primeru torta iz jagod.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 130
- 131
- 132
- 133
- 134
- 135
- 136
- ...
- 186
- Naslednja »