Zanima me, kako pravilno zapišemo besedo repesaž/repasaž.
Zadetki iskanja
Zanima me, ali obstaja uradno pravilo, kako se v slovenskem jeziku piše angleška beseda skipping. Gre za del šole teka, v literaturi pa sem zasledila več različic, torej z ohranjenima dvema p-jema in samo z enim.
Kako se pravilno napiše, da nekaj traja 1 uro in 30 minut: 1h 30min ali 1 h 30 min? Verjetno nestično glede na to, da simbole pišemo nestično, čeprav je v praksi (npr. na planinskih poteh) to vedno stično, kajne?
Prosim za odgovor na 2 vprašanji.
1. Na spletu in v oglasnih sporočilih se vse pogosteje namesto povratnega svojilnega zaimka rabi svojilni zaimek, npr. Vpišite Vaše geslo, Spustite Hollywood v Vaš dom, Vzemite Vašo kartico ... Ali je to (knjižno) sprejemljivo?
2. Ali se vikalna oblika uporablja le v ednini? Kaj napišemo, če naslavljamo npr. dve profesorici, npr. Spoštovani profesorici! Prosim vaju/Vaju/Vas(?!)?
Opazil sem, da se za presihajoča jezera ob reki Pivki uporablja več poimenovanj: presihajoča jezera Pivke, pivška presihajoča jezera, pivška jezera ...
V kontekstu rabe velike oz. male začetnice pa me zanimata naslednja primera: Pivška jezera in Pivška presihajoča jezera.
Ali je v omenjenih dveh primerih uporaba velike začetnice upravičena?
Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.
Spet se oglašam s prošnjo. Je pravilno: osebni podatki se zbirajo in potem v tekstu naprej potem pa jih trajno izbrišemo? Torej, oni SE zbirajo, mi jih pa izbrišemo! In se: gostovanje pevk in pevcev SE BO IZVEDLO. Je v redu? Rad imam nas jezik in bi želel vas komentar.
Kako pravilno podčrtati stavčne člene v naslednji povedi: To je bil tudi začetek intenzivnega gojenja in obsežnih kavnih plantaž v svetu.
Kako podčrtamo besedo 'in' z znaki za stavčne člene?
Primer: Pili so pomarančni sok IN jedli kruh.
Navedel bom dva zelo podobna, če ne kar sopomenska, primera glagolov, pri katerih me zanima, ali se morda le v čem razlikujejo ali ne:
- zadostovati in zadoščati
- zgrabiti in zagrabiti
Tako v prvem kot v drugem primeru sta glagola kot gesli v SSKJ-ju bolj ali manj istega pomena. Prav tako imata glagola v obeh primerih isti glagolski vid (prvi primer: nedovršnik, drugi primer: dovršnik).
Kaj me pravzaprav zanima? To, ali se ti glagoli morda le v čem razlikujejo? Ali je v rabi kdaj bolj ustrezen prvi glagol kot drugi oziroma obratno?
Navedel bom dva primera, v slovničnem smislu, zelo podobnih samostalnikov, ki pa se v posameznem sklonu sklanjata/jo različno.
Prvi primer: prejem in predujem
Skupne značilnosti: prva moška sklanjatev, ista končnica v imenovalniku
Sklanjatev v rodilniku: prejema predujma
Zakaj se pri samostalniku predujem drugi e izpusti?
Lahko dodam še to, da se mi izgovorjava predujma sliši smešna oziroma čudna. Se mi z e-jem sliši veliko lepše, in tudi mislim, da je raba z e-jem v izgovorjavi pogostejša, kot pa brez.
Drugi primer: smrt, skrb in obrt
Skupne značilnisti: 2. ženska sklanjatev, polglasnik pred r-jem
Sklanjatev v dajalniku ali orodniku dvojine: smrtma, skrbema in obrtma/obrtema
Zakaj različno sklanjanje v dajalniku oziroma orodniku dvojine pri samostalnikih smrt in skrb? Pri samostalniku obrt pa sta možni celo dve možnosti. Vsaj tako navaja moj vir informacij. Ali obstaja kakšno pravilo, na podlagi katerega veš, kako se sklanjajo takšni in podobni samostalniki v orodniku in dajalniku dvojine? Kako veš, kje sta možni obe rešitvi, kot recimo pri samostalniku obrt?
Ali je pravilno/dovoljeno pisati tedaj ko kot večbesedni veznik (torej enako, kot če bi uporabili takrat ko), torej BREZ VEJICE, npr. v takih stavkih:
Tedaj ko sem prišel iz gozda, sem spet postal živčen.
Tedaj ko sem se prebudil iz dolgega spanja in se pretegnil, sem začutil, da nekaj ni v redu.
Tedaj ko sem končno zaspal, še vedno objemajoč mamico, sem sanjal.
Navajam iz SSKJ:
1. takrat prisl. (a) 1. izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/ 2. /…/ takrat ko vez., v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka godi v preteklosti, prihodnosti ali poljubnem času istočasno z dejanjem nadrednega: takrat ko je najbolj zanimivo, moramo oditi; takrat ko se bo vrnil, bo veliko slavje;
2. tedaj, prisl. (a) I. 1.izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo /…/
– torej enako kot za prislov takrat (a) 1. TODA: ne navaja zveze tedaj ko!
Navajam iz korpusa Nova beseda:
Na poizvedbo tedaj ko dobim 4125 zadetkov, med katerimi pa je le peščica tedaj ko, vse drugo tedaj, ko.
Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.
Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?
Pri prevajanju študij Eurydice se pogosto z lektorico ne strinjam glede Liecthensteina. Izvorno gre za družinsko ime. Geodetska uprava je izdala seznam tujih zemljepisnih imen v sl. jeziku, na katerem je Lihtenštajn.
Na Ministrstvu za zunanje zadeve niso dosledni pri uporabi ene ali druge možnosti. Torej, Liechtenstein ali Lihtenštajn, ko se sklicujemo na državo. Slovenimo ali ne?
Ker se italijanska pokrajina v originalu piše Campania, bi bilo nemara po naše pravilno Kampanija, ne pa Kampanja, kot navaja Slovenski pravopis. Ali gre za napako v Slovenskem pravopisu?
Nemško mesto: Konstanz ali Konstanca? Kaj pa romunska Konstanca?
Da namesto Graz napišemo ali rečemo Gradec se mi zdi razumljivo – skozi stoletja se je ime udomačilo, oz. poslovenilo. Za Lausanne in Provence pa to menda ne velja. Ali?
Zanima me, kako pravilno zapisati pojme maltuzianstvo, maltuzianski ipd. – z j ali brez njega. V virih je zapis v glavnem z j, SSKJ2 pa navaja brez njega.
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 87
- 88
- 89
- 90
- 91
- 92
- 93
- ...
- 186
- Naslednja »