Spoštovani, prosim za razrešitev dileme glede vrste pridevnika. Ali je pridevnik Cankarjev v zvezi Cankarjev dom glede na vrsto svojilni ali vrstni. Hvala za odgovor.
Zadetki iskanja
Jezikovna
O pridevniku »Cankarjev«
Jezikovna
O pridevniku »kraljestven«
Večkrat se vozim mimo Kraljestvene dvorane Jehovih prič in vedno mi pade v oči kraljestvena. Zveni mi zelo tuje. Prosim za vaše mnenje.
Jezikovna
O pridevniku »pythonovski«
Zanima me, ali se pravilno piše Pythonovski ali pythonovski. Pridevnik se ne navezuje na skupino Monty Python, temveč na programski jezik Python.
Jezikovna
O priimkih »Kalan« in »Kalander«
Kalander je tudi priimek, zabeležen v Sloveniji in severnih sosedah. Očitno je, da je priimek povzet po imenu živali, njegov izvor pa je v furlanščini.
Furlansko-slovenski slovar: calandre [ka'landre] f ZOOL laški škrjanec m (Melanocorypha calandra); la ~ e la parussule si intrometin cence spietâ (pensemaravee).
Spletni naslov: http://www.rodoslovje.com/sl-SI/aktualno-novice/index.php, priimek Kalan
Jezikovna
Jezikovna
O priimku »Gende«
Zanima me, od kod izvira priimek Gende in če ima mogoče kakšne tuje/neslovenske korenine. Zanima me tudi, kdaj približno se je začel pojavljati. Hvala!
Jezikovna
Opuščanje rodilnika pri zaimku »vse«
Zanima me, če je res po novem dovoljeno opustiti zlog pri rodilniku, konkreten primer, da rečeš V trgovini ne dobiš vedno vse, kar hočeš namesto V trgovini ne dobiš vedno vsega, kar hočeš? Trditev je postavila oseba, ki se spozna na te stvari, pa vendar se mi zdi neobičajno in me resnično zanima, kako je s tem.
Jezikovna
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola
Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:
Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.
Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.
Jezikovna
Orodnik priimkov na -ov ali -ev
Zanima me, katera je pravilna orodniška oblika priimkov, kot sta Brežnjev in Hruščov. Na strani Govorni pomočnik piše, da imajo takšni priimki »v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im«. Ko sem raziskovala to vprašanje, sem našla članek Kako sklanjamo priimek »Tjukajev«?, vendar ni nič govora o orodniku. V ePravopisu pa sem našla priimek Stroganov in orodnik naj bi bil s Stroganovim. Kako je torej s temi priimki na -ov ali -ev?
Jezikovna
O samostalniku »glorija« v SSKJ
Kako je mogoče, da je v SSKJ naravni pojav »glorija« opredeljen s kvalifikatorjem alpinistika in kako napako popraviti?
Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo
Zanima me ali je v naslednji povedi: Pouk je., beseda pouk osebek ali povedkovo določilo in zakaj?
Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo?
Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Jezikovna
Osebna lastna imena v imenih društev
Pred dobrim letom smo v Kranju ustanovili Mešani pevski zbor Petra Liparja. Nekateri trdijo, da bi zbor morali imenovati Mešani pevski zbor Peter Lipar, saj imamo v Sloveniji vrsto zborov, ki v svojem imenu uporabljajo imenovalnik: Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Moški pevski zbor Srečko Kosovel, Mešani pevski zbor Stanko Premrl itd. Prosim za vaše mnenje in pojasnilo, zakaj naj bi bila raba rodilnika primernejša.
Jezikovna
Osebni zaimek in SSKJ2
Zanima me, zakaj v SSKJ2 sklonske oblike pri osebnem zaimku v dvojini niso usklajene z oblikami v Slovenskem pravopisu (npr. midva, naju (dveh), nas dveh, nama (dvema), ki so v SSKJ2 knjižne, proti midva, naju ...) Ker je enako v SSKJ1, je bil verjetno popravek pri posodabljanju spregledan. Ker sta oba jezikoslovna priročnika normativna, bi morala biti usklajena, zato taka odstopanja ustvarjajo negotovost v normi in knjižni rabi. V tem primeru upoštevamo seveda pravopis. SSKJ uvaja še pogovorne oblike, na katere se lahko sklicujejo učenci in pisci pred učitelji in lektorji, če jim jih v besedilih popravljajo, zato ne bi smeli dopuščati takšnih neujemanj.
Jezikovna
Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki
Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.
Jezikovna
O sklanjanju in spolu izraza »krav maga«
Zanima me, po kateri sklanjatvi naj bi sklanjali izraz krav maga (to je borilna veščina oziroma sistem samoobrambe) in ali bi ga lahko zapisovali z eno besedo.
Jezikovna
O slovenskih ustreznicah za angl. »slide« – »drsnica«, »prosojnica«, »diapozitiv« ...
ali je raba besede drsnica (npr. za diapozitive v Powerpointu ali Canvi) ustrezna? Ali so besede drsnica, (e-)prosojnica, diapozitiv enakovredne sopomenke? Ali je raba katere izmed naštetih v knjižnem jeziku prevladujoča?
V Terminološki svetovalnici je že objavljen odgovor na podobno vprašanje, a je iz l. 2013. Menim, da se je uveljavnost besede drsnica v rabi od takrat spremenila.
Jezikovna
Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?
Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.
V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.
Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.
Jezikovna
O vejici in vezniški zvezi »na način da«
Pri pripravi besedila sem naletel na besedno zvezo 'na način da' pa me zanima, ali gre v konkretnem primeru lahko za večbesedni veznik (kar mi deluje bolj 'naravno') ali 'navadni' veznik da:
- ter sprejela spremembe statuta na način, da statut vsebuje določbe ...
- ter sprejela spremembe statuta, na način da statut vsebuje določbe ...
Jezikovna
O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov
(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …
(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?
(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 80
- 81
- 82
- 83
- 84
- 85
- 86
- ...
- 186
- Naslednja »
Število zadetkov: 3716
Dostopnost