Prepeljali smo se na drugo stran reke Save.
Ali je se v zgornji povedi zaimek ali prosti morfem? Kako ju prepoznamo oz. ločimo?
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Prepeljali smo se na drugo stran reke Save.
Ali je se v zgornji povedi zaimek ali prosti morfem? Kako ju prepoznamo oz. ločimo?
Zanima me, kateri zaimek je pravilno uporabiti v spodnji povedi. Ali pa sta morda pravilna oba? Najlepša hvala za pomoč.
Videli ste, kaj mi je naredila soseda. Videli ste, kar mi je naredila soseda. Videli ste to, kar mi je naredila soseda.
Zanima me, kako je s pravilno obliko zaimka neki. Mnogokrat namreč zasledim zapis brez i-ja (primer: K nam je prišel nek človek). SSKJ nas napotuje k neki, v SP-ju pa oblike nek sploh ni. Je torej pravilna le oblika neki? Hvala.
Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?
Zanima me, kateri stavek je v slovenščini lepši. Za prvega eni pravijo, da zveni 'bolj slovensko', drugi pa, da je dvoumno (on da svojo dlan na njeno rame ali njeno dlan na njeno rame?). Katera slovnična ravnina sploh to pokriva?
Hvala.
Zanima me, zakaj te besede ni v SSKJ-ju?
Ali obstaja kakšno drugo ime za to fizikalno količino?
Zakaj ima pravopis iztočnici Fudžijama in Fudžisan, če se gori reče Fuji? Ali bi morali ime Fuji zapisati Fudži?
Zanima me, zakaj in od kdaj se Kekec uporablja kot slabšalno ime za fanta, če pa je v slovenski književnosti dejansko junak.
Zanima me, zakaj in kdaj smo si Slovenci od Hrvatov izposodili besedo obala, ko iimamo svojo besedo obrežje. Zakaj jo kljub temu, da smo iz rabe izločili večino hrvatizmov, še vedno na veliko uporabljamo? Zanima me tudi, kdaj jo bo SSKJ opredelil kot zastarelo in se bo začela uporabljati beseda obrežje. Hvala
Zakaj je glagol izgledati v SP označen kot neknjižno pogovorni?
Zakaj je pravilno evangelski odlomek (ali evangelski sveti) in ne evangelijski odlomek (evangelijski sveti)?
Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?
Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).
Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.
V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?
Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?
Zahvaljujem se vam za odgovor glede kvinoje. Ker pa se beseda quinoa izgovarja kínoa, še vedno ne razumem, zakaj predlagate poslovenjeno obliko kinoja, torej z vrinjanjem soglasnika j, ki ga v izvirniku ni ne v pisni obliki ne v izgovorjavi. Zdi se mi nekako tako, kot če bi morali reči boja namesto boa, oboja namesto oboa ali celo Samoja namesto Samoa.
Zanima me, ali je pravilna raba Ne bom uspel uporabiti kart. Opozorjen sem namreč bil, da ta zapis ni pravilen in da bi se moral izraziti nekako takole: Ne bo mi uspeli uporabiti kart. Zanima me torej, ali sta možni obe obliki oziroma zakaj prva oblika ni ustrezna.
Namesto čudaške besede modroslôvje (tj. filozofíja) predlagam novo tvorjenko, in sicer razpravoslôvje.
Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].
Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:
Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).
Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.
Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.
Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?
Prvi primer je primer iz SSKJ, drugi primer sem izmislil. Zakaj se mi sliši kajti delavci so v redu, medtem ko se saj so delavci čuje narobe? Zakaj v prvem primeru naslonka so stoji na 3. mestu v stavku, ne pa na drugem? Zakaj pri določenih veznikih naslonka ne stoji na 2. mestu v stavku (recimo toda, namreč, kajti.)