Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.
Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?
Del mesta Jesenice je Podmežakla, ki je bila nekdaj samostojno naselje. Zanima me, ali je pravilno, če rečemo, da gremo Podmežaklo, da je del Podmežakle na zemljevidu, gradimo Podmežaklo? Ali gradimo v Podmežakli?
Zanima me, uporaba katerih narekovajev je pravilna?
V Pravopisu sicer piše:
»Dvodelni narekovaj, npr. dvojni srednji (» «), enojni srednji (› ‹), dvojni spodaj- -zgoraj („ "), enojni spodaj-zgoraj (, ') ali dvojni zgornji (« »), nam zaznamuje:...«, vendar veliko pogosteje srečujem te (» «), zato sem precej zmedena.
Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?
Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.
Prosim za pojasnilo. Je ustrezno ocenjena vrednost se spremeni iz 150 na 200 evrov ali z 150 na 200 evrov?
Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?
Zanima me, kakšna je pravilna raba predloga s/z v tem stavku: Pogasimo ga s/z CO2.
Če formulo preberemo kot "ce o dva", potem je smiselno uporabiti predlog s, če pa to preberemo kot "ogljikov dioksid", je smiselna uporaba predloga z. Kako je torej pravilno?
Na vprašanje: Kako si? običajno odgovorimo: Dobro sem. Beseda dobro je v tem primeru najbrž prislov. Kaj pa, če želimo odgovoriti v primerniku? Je prav: Bolje sem (primerniški prislov) ali Boljše sem (primerniški pridevnik)?
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Zasledila sem različno rabo male oz. velike začetnice pri zapisih imen za dneve, kot je svetovni dan tal in dan Zemlje. Prosim za razlago – Svetovni dan tal ali svetovni dan tal, dan Zemlje ali Dan Zemlje.
Večkrat sem v zadregi, kdaj uporabiti veznik saj in kdaj veznik ker. Na primer: Nekaj učencev si gledališke predstave ni ogledalo, saj / ker so v šolo prišli prepozno.
V zadnjih letih sem opazil, da v medijih nihče več ne uporablja izraza "simbolično", povsod slišimo samo še "simbolno" – tudi na javni RTV, kar me zelo moti. Po mojem prepričanju je precej večkrat smiselna uporaba simbolično, saj se simbolno nanaša zgolj na simbol (sveča, sidro, srce..). Zato mislim, da je pravilno: simbolično dejanje, simbolična slika, simbolično darilo ipd.. Kaj menite vi?
Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?
Zanima me, kdaj uporabiti besedo vodič in kdaj vodnik. Katera je primernejša za človeka oz. knjigo?
Ali je bolj pravilna besedna zveza spletni vodnik ali spletni vodič – ali predlagate kaj povsem drugega?
Ali je v stavku pravilna raba rodilnika? Ali bi moral namesto česar biti kar? Ali je možno oboje, ker je ob nedoločniku polnopomenski glagol?
Zanima me kako iz angleškega jezika prevajamo besedo selfie. Selfie je relativno nova beseda, označuje pa posneto fotografijo, ki jo napravi fotograf sam, navadno z mobilnim fotoaparatom (self-portrait). V slovenščino jo že prevajamo kot sebek, vendar se zdi izraz nekoliko ponesrečen. V slovenski literaturi je moč zaslediti tudi samo selfi.
Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?