Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.
Zadetki iskanja
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.
Spoštovani, nikjer ne najdem izjemno pomembne besede, ki definira prezir do prestiža. MI lahko pomagate? Ali lahko inštitut razvije besedno zvezo ali besedo, ki definira recimo slovensko tolmačenje besede preseravanje? Hvala.
Prosim za pojasnilo. Je ustrezno ocenjena vrednost se spremeni iz 150 na 200 evrov ali z 150 na 200 evrov?
Zanima me, kakšna je pravilna raba predloga s/z v tem stavku: Pogasimo ga s/z CO2.
Če formulo preberemo kot "ce o dva", potem je smiselno uporabiti predlog s, če pa to preberemo kot "ogljikov dioksid", je smiselna uporaba predloga z. Kako je torej pravilno?
V publikacijah srečujem različen zapis za svet/Svetstaršev in svet/Svetšole. prosim vas, če mi lahko pojasnite, kakšen je pravilen zapis – z veliko ali z malo začetnico.
Zanima me, kdaj in zakaj se je uveljavil zapis z nj in lj. Na primer štrukelj, boljši, Kranj, Gorenjska itd., ko pa se teh j- jev ne izgovori.
Kako pravilno pisati kratico za elektronski račun. Menim, da je pravilno e-račun, če je na začetku stavka pa E-račun, podobno kot uporabljate na vaši strani e-naslov. V praksi je videti recimo na straneh NLB E-račun sredi stavka, na straneh Pošte Slovenije eRačun itd.
Drugo vprašanje je, ko je Eračun, eRačun (ali kakšna druga čudna skovanka, ki si jo izmislijo računalničarji) ime aplikacije ali brand – znamka. Kako jo uporabljati v tekstu, če je znamka v osnovi z malo, pa se pojavi na začetku stavka?
Zanima me, je ZAHOD z veliko začetnico, če mislimo na razviti svet. (Če npr. nekdo iz Indije sanja o ZAHODU).
Kaj pa ZAHODNA kultura potem? ZAHODNE obleke?
V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?
Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.
Velikokrat smo v zadregi ali napisati npr. Osnovna šola Franceta Prešerna ali Osnovna šola France Prešeren. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?
Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?
Na delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?
Veliko je že odgovorjenega glede sklanjanja imenov in priimkov, a nisem našla, kako se sklanja več imen (moških) s priimkom: Monografijo o bratih Milošu, Danilu in Marijanu Lapajne (ali: Lapajnetih / ali: Lapajnetu) izdaja Društvo Novo mesto. Pišejo vse vsi: Lapajne.
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
Da bi se nato ob neslavnem dezertiranju Šarca ustanovila tretja Janševa vlada.
Po mojem napačna raba. Ali se motim?
Zanima me, kako bi izrazili, da je bila npr. Mojca noseča in je bilo otroku ime Matej. Če bi rekli, bila je noseča z Matejem, bi to bil otrokov oče. Bi torej morali reči: bila je noseča za Matejem?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 8
- Naslednja »