šušmár -ja m (á) nav. slabš.
1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar
2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
šušmár -ja m s -em člov. (á) slabš. |nestrokovnjak; obrtnik brez dovoljenja|
šušmárka -e ž, člov. (á) slabš.
šušmárjev -a -o (á) slabš.
šušmárka -e ž, člov. (á) slabš.
šušmárjev -a -o (á) slabš.
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
šušmár -ja m
Pleteršnik
šušmár, -rja, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig., Jan., ZgD., LjZv., Kr.; Že bukve vsak šušmar daje med ljudi, Preš.
Število zadetkov: 5
Dostopnost