celôta -e ž (ó)
1. kar je zaključeno in sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov: omenjene zgradbe tvorijo celoto; gradivo je avtor povezal v harmonično celoto; njegovo delo je zaokrožena celota / podrediti novo že obstoječim urbanističnim celotam; to je v interesu naroda kot celote / ljudstvo tvori enakopravno celoto skupnost
// neokrnjen, poln obseg česa: deliti celoto na dele
// z rodilnikom vsi posamezni deli, elementi skupaj: celota likovnih elementov; celota vseh problemov / posameznosti razume, celota pa mu je ostala nejasna
2. v prislovni rabi, v zvezi v celoti izraža polnost, ne samo delnost česa: program je v celoti izpolnjen; razprave ni bilo mogoče v celoti ponatisniti / v celoti ga je polomil
// izraža omejevanje na glavno, ne glede na posameznosti, podrobnosti: knjiga je v celoti sprejemljiva, le nekatere stvari so sporne; stanje se je, vzeto v celoti, nekoliko popravilo
// izraža izčrpnost navedene količine: knjižnica ima v celoti milijon knjig
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
celôta -e ž
1.
kar je sestavljeno iz dopolnjujočih se elementov in predstavlja samostojno zaključeno enoto
SINONIMI:
2.
količinski pomen, v zvezi s samostalnikom v rodilniku izraža skupnost več medsebojno povezanih, dopolnjujočih se delov
SINONIMI:
publ. celokupnost, knj.izroč. celotnost, knj.izroč. celovitost, knj.izroč. skup1, knj.izroč. skupnost, knj.izroč. splet, knj.izroč. totaliteta, knj.izroč. totalnost
GLEJ ŠE: osmina
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
cẹlóta, f. 1) die Integrität, Cig.; das Ensemble, Jan., Cig. (T.); — 2) das Ganze, Cig., Jan., nk.; pl. celote, Ganze = ganze Zahlen, Cel. (Ar.).
Število zadetkov: 5
Dostopnost