demón in démon -a m (ọ̑; ẹ̑)
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo: častiti demone; zli demon; vera v demone; pren., ekspr. bila je njegov demon
// v krščanstvu hudič, satan: borba angelov z demoni
2. knjiž. močna, nagonska težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: demon ga je razjedal v duši; sprostiti demone v človeku / ekspr., z oslabljenim pomenom: polastil se ga je demon zavisti; v sebi je čutil demona sadizma, uničevanja
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
ePravopis
demon
Predlog
demona in demon demona samostalnik moškega spolanadnaravno bitje
IZGOVOR: [demón], rodilnik [demóna] in [démon], rodilnik [démona]
BESEDOTVORJE: demonov
Pravopis
démon -a tudi demón -a m, člov. (ẹ̑; ọ̑) |nadnaravno bitje|: vera v ~e; poud. ~ v duši |nagnjenost k slabemu|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
dẹ̑mon -a m
Število zadetkov: 5
Dostopnost