Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
eremít -a m (ȋ)
knjiž. puščavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit

Slovenski pravopis

Pravopis
eremít -a m, člov. (ȋ) izobr. puščavnik, samotar
eremítinja -e ž, člov. (ȋ) izobr. puščavnica, samotarka

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
eremít -a m
GLEJ SINONIM: puščavnik, samotar

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
eremit samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
eremit mF2, anachoretaen puszhavnik, eremyt; eremitapuṡzhavnik, hoſtnik, eremyt
Število zadetkov: 5