glavìč -íča m (ȉ í)
odebeljeni konec predmeta, zlasti palice: meč je imel medeninast glavič; palica s srebrnim, zlatim glavičem / sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla
♦ alp. nižja pečina z zaobljenim vrhom; um. zgornji zaključni del stebra; kapitel
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
glavìč, -íča, m. 1) der Knauf, der Knopf, C., Dalm.-M., Mik.; der Degenknopf, der Sattelknopf, der Dreschflegelknauf, der Stielknauf u. dgl., C.; — das Säulencapitäl, Dict., Hip. (Orb.); pet stebrov in njih glaviči, Dalm.; — der Streitkolben, V.-Cig.; ročno buta mu glavič, Vod. (Pes.); — 2) die Eichel (anat.), C.; — 3) der Eckstein, ogr.-C.; — 4) glȃvič, die Bergflockenblume (centaurea montana), Bolc-Erj. (Torb.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
glavič samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
glavič m, F3, antes, antium, rozhize na vinski terti, tudi glavizhi na ſtebri; capitellum, glavizh, glaviza na ſtebri; epistylium, en glavizh na enim ſtebri, ſtebra capitel, 3.Reg:7
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Kamnarski terminološki slovar
Kamnarstvo
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Up. umetnost
Planinski terminološki slovar
Planinstvo
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 12
Dostopnost