- 2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
- 3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
góbast -a -o prid. (ọ́)
podoben gobi: grozljiv gobast oblak dima / veliki kosi gobastega gumija; gobast kamen luknjičav
♦ anat. gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. gobast steber steber, razširjen ob vrhu; gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; obrt. gobast kruh kruh z neprožno sredico
podoben gobi: grozljiv gobast oblak dima / veliki kosi gobastega gumija; gobast kamen luknjičav
♦ anat. gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; arhit. gobast steber steber, razširjen ob vrhu; gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; obrt. gobast kruh kruh z neprožno sredico
- góbasto prisl.:
oblaki se gobasto širijo
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
gǫ́bast, adj. 1) schwammartig, schwammicht; g. mah, Glas.; — schwammig; — 2) = gobav, aussätzig, Jsvkr.
Celotno geslo
Hipolit
gobast pridevnik
Svetokriški
gobast -a prid. gobav: prezej vus gobaſt im. ed. m je ratal ǀ de bi goboſt im. ed. m ratal ǀ oblizhe gobaſtu tož. ed. s imaio ǀ ſo bily gobaſti im. mn. m ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem daj. mn. ſtregli ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom daj. mn. ǀ Hozhe te gobaſte tož. mn. m ozhiſtit ǀ imaio gobaſte tož. mn. ž roke
SLA 1
Črnovrški
Število zadetkov: 9
Dostopnost