Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne odpravi onesnaženosti svete reke
// idejni učitelj ali vodja sploh: vsak duhovni iskalec si lahko najde pravega guruja
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru
ePravopis – Slovenski pravopis
Slovenski pravopis
gúrujev -a -o (ȗ)