kúmara -e ž (ú)
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare
2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro
♦ zool. morska kumara na morskem dnu živeči, kumari podoben iglokožec z bradavičastimi bodicami, Cucumaria
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
kúmara -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
kúmara, f. die Gurke (cucumis sativus); — konjska k., der Pferdesame, der Rossfenchel (phellandrium aquaticum), Cig., Medv. (Rok.); — prim. nem.-dial. gugkumer, lat. cucumis, Mik. (Et.).
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
kumara samostalnik ženskega spola
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
kumara -e ž kumara: v'Egijpti ſò veliku rib, zheſsna, zhebula, kumer rod. mn., dijn imeli (II, 540) ǀ sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare tož. mn., zhebu, inu zheſsen (II, 541) ǀ kumare tož. mn., inu zhebu jeſti (II, 545) ← srvnem. kukumer ← lat. cucumer, cucumis ‛kumara’
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
kumara -e samostalnik ženskega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 11
Dostopnost