Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
martínček martínčka samostalnik moškega spola [martínčək]
    1. majhen kuščar rjavkaste ali zelenkaste barve, ki v nevarnosti odvrže rep, da z njim zamoti plenilca; primerjaj lat. Lacerta agilis
    2. ekspresivno kdor se (rad) izpostavlja sončnim žarkom
ETIMOLOGIJA: verjetno iz svetniškega imena Martin - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
martínček -čka m (ȋ)
majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki
♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis

Slovenski pravopis

Pravopis
martínček -čka m živ. (ȋ) preplašiti ~a

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
martínček -čka m
majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavopojmovnik
SINONIMI:
zool. siva kuščarica

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
martínček Frazemi s sestavino martínček:
gréti se kàkor martínček, ležáti kàkor martínček, sónčiti se kot martínček

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
martȋnček -čka m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
martȋnčək, -čka, m. 1) die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) eine Art Wasservogel, C.; prim. martinec 2).

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
martinček ► marˈtiːnčėk -a m
Število zadetkov: 8