Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
merčún -a m (ȗ) nekdaj
1. kdor uradno meri žito, sol: na trgu je opravljal službo merčuna
2. v zvezi vojaški merčun kdor uradno pregleduje, meri moške, če ustrezajo predpisom za opravljanje vojaške službe: ujete tlačane so odvedli k vojaškemu merčunu
Pleteršnik
merčȗn, m. der Messer, Dict., Cig., Jan., Dalm.; žitni, vinski, solski m. (v prisegi iz 16. stol., Let. 1884. 205, 206, 211.); der Aicher, Cig.; — der Feldmesser, Jan.; pridejo dnevi, ino bom na njega merčune poslal, Škrinj.
Celotno geslo Pohlin
merčun [merčȗn] samostalnik moškega spola

kdor (uradno) ugotavlja ustreznost mer, meric, zlasti prostorninskih

Celotno geslo Hipolit
merčun (marčun, merčun) samostalnik moškega spola
Vorenc
merčun m, F2, mensor, merzhún; strator, -oris, en merzhún
Besedje16
merčun sam. m ♦ P: 1 (DB 1584)
Število zadetkov: 6