naslòn -ôna m (ȍ ó)
1. del stola, klopi, namenjen za naslanjanje hrbta, rok: usedel se je v naslanjač in položil roko na naslon; hrbtni, stranski naslon / sedlo z naslonom
// ograja z navadno širšim zgornjim delom, urejenim za naslanjanje rok, telesa: z žametom pokrit naslon lože
2. naslonitev: zavesten naslon na ljudsko umetnost
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
naslòn, -slóna, m. 1) das Anlehnen, Cig., M.; — 2) die Lehne, Cig., Dalm.; stebri so bili srebrni, naslon zlat, Jsvkr.; stolček je dober, če prav nima naslona, Levst. (Zb. sp.); — die Brückenlehne, Cig.; náslon, ogr.-Valj. (Rad); — 3) = slon, der Elephant, Dict.
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
naslon samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
naslon m, F5, barrire, kakòr naſloni reṡitati; barrus, en Elephánt, naſlon; elephas, ſlon, Elefant, Naſlon; proboscis, -dis, riliz eniga Elefanta, ali Naſlona; promuscis, -dis, nus ali riliz eniga Elefanta, ali Naſlona, kateri on nuza na meiſti rokè
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
naslon m naslon: taiſte ſtebri ſo bily ſreberni, naslon im. ed. m slat, ſeidalu karmashinavu (V, 482) ǀ naslon im. ed. slat pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo (V, 483)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Terminološki slovar uporabne umetnosti
Up. umetnost
Up. umetnost
Up. umetnost
Število zadetkov: 13
Dostopnost