Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
ogórek -rka m (ọ̑)
majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa: veter je nosil ogorke po bližnjih strehah; seči po ogorek v ogenj; z ogorkom prižgati dračje
// ostanek dogorele cigarete ali cigare: pohoditi ogorek; pepelnik je poln ogorkov / cigaretni ogorek

Slovenski pravopis

Pravopis
ogórek -rka m (ọ̑) ~ veje

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ogórek -rka m
1.
majhen, droben del goreče snovi, navadno lesa
SINONIMI:
nar. ožarek, knj.izroč. ožig
2.
ostanek dogorele cigarete ali cigare
SINONIMI:
cigaretni ogorek, pog. čik

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
ogǫ́rək 1., -rka, m. dem. 1. ogor; der Aal, Trst. (Let.).
Pleteršnik
ogọ̑rək 2., -rka, m. ein abgebranntes Stück Holz, živ o., der Feuerbrand, Cig.; = žerjav o., Fr.-C.; = tleč o., Slom.; prime ogorek in si tobak zažiga, Jurč.; z dolgo gorjačo je porival ogorke v ogenj, Erj. (Izb. sp.); — tudi: ogȏrek, Valj. (Rad).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
ogorek [ogọ̑rǝk] samostalnik moškega spola

goreč, tleč kos lesa

Črnovrški dialekt

Črnovrški
ogorek

Kostelski slovar

Celotno geslo Kostelski
ogorek ► ȯˈgȯːrak -rka m
Število zadetkov: 8