Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
omočíti omóčim dov. (ī ọ́)
1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice
2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo
// pomočiti: omočil je palec v vodo
♦ knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne
    omóčen -a -o:
    omočen klobuk; omočena tla

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
omočen deležnik

PRIMERJAJ: omočiti, omočiti se

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
omočen del., intinctus, -a, -um, omozhen, pofarban

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
omočen del. ♦ P: 5 (TT 1557, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584)
Število zadetkov: 4