osamèl -éla -o in osamél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ẹ́) čutiti se ~ega in zapuščenega
osamélost -i ž, pojm. (ẹ́)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
osaméti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.
1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela
2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami
- osamèl in osamél -éla -o
1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce
2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
Število zadetkov: 4
Dostopnost