plató -ja m (ọ̑)
1. publ. planota: pred njim se je razprostiral travnat plato; z roba platoja se je spustil v dolino / velik plato leži pod morsko gladino
// raven prostor, ploščad: na platoju med hišami so se zbrali ljudje
2. trg. plitev zaboj, navadno za sadje ali zelenjavo: platoje z jagodami so naložili na tovorni avtomobil
♦ ped. (začasen) zastoj v napredovanju učenja
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
platọ̑ -ja m
Svetokriški
Plato -na m osebno lastno ime Platon: Plato im. ed. pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Ariſtoteles pak, de je zhaſt te ſemle ǀ Kateru je ſnamine velike, inu ſuſebne lubesni pravi Plato im. ed. ǀ taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata, Kakor Ariſtoteles od Platona rod. ed. ǀ ſo Platonu daj. ed. dalli ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria Platona tož. ed., de njega peld je bil na oltar postauil ǀ rajshi s'Platonam or. ed. hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti 1. Pláton, gr. Πλάτων (pribl. 427–347 pr. Kr.), filozof 2. Pláton Tiburtínski (11.–12. stol.), matematik in astrolog
Geografija
Planinstvo
Geografija
Število zadetkov: 8
Dostopnost