popótnik -a m (ọ̑)
kdor se premika iz kraja v kraj: popotniki so se ustavili na glavnem trgu; sprejeti popotnika; utrujen popotnik / ekspr.: svetovni popotnik; večni popotnik kdor pogosto potuje; človek, ki ga nemir žene po svetu
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
Slovenski pravopis
Pravopis
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
popótnik -a m
kdor se premika iz kraja v kraj
SINONIMI:
star. pasažir, star. popotni1, star. popotni človek, star. potovalec, star. privandranec, ekspr. romar, zastar. skitalec, star. vandrovček, star. vandrovec
GLEJ ŠE: potnik
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
popǫ̑tnik, m. 1) der Reisende, der Wanderer; — 2) die Wegwarte (cichorium intybus), Podgorje v Istri-Erj. (Torb.); — der Wegerich (plantago), C., Dol.
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
popotnik samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
popotnik m, F3, hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem ptuim, inu tem guſtom, inu popotnikom; inhospitalis, -le, kateri popotnike nerad erperguje; viator, -oris, peiſhiz, popotnik
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
popotnik -a m popotnik: Loth te popotnike tož. mn. je poſsili v'suojo hiſho pelal (I/1, 16) ǀ Vſmiliſe zhes popotnike tož. mn., Bug tudi ſe bode usmilil zhes tebe (I/1, 17)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Planinski terminološki slovar
Planinstvo
Črnovrški dialekt
Črnovrški
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 13
Dostopnost