Zadetki iskanja
1. tih: Goſzpodnovomi ſzlugi trbej tihomi biti kvſzejm KŠ 1771, 649; Tak zaſzpim vu tihom méri KŠ 1754, 270; 'Sena naj tüha i pokorna bode SIZ 1807, 10; ſzebé vu mirovnoſzti ino tühoj zlo'snoſzti priprávlati SIZ 1807, 10
2. miren: cslovik vu neſzkvarjenoſzti krotkoga i tihoga dühá KŠ 1771, 708; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo KŠ 1771, 636; Dáj nám lejpo tiho vlago BKM 1789, 341; dabi blaſeno ino tiho preminenyé engedüvau TF 1715, 30; Ferenz je v-tihom vrejmeni vido kejp KM 1790, 38
1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki
2. ki s svojim delovanjem povzroča malo hrupa, ropota: tih motor, stroj / tih potok, veter
3. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa: družba je postala tiha; otroci so tihi kot miške / konja sta tiha in mirna
// ki se zadržano vede, malo govori: njegov oče je tih mož; tiha in ponižna ženska / sprva je bil tih, potem se je razgovoril
4. ki je brez hrupa, ropota: tih prostor, vrt; tiha soba; mesto je postalo tiho / tih večer; tiha noč
5. nav. ekspr. ki se ne izraža z govorjenjem: tih obup; tiha ljubezen; molk ni vedno tiho odobravanje; tiho privoljenje / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja
6. pri katerem se ne govori: tihe demonstracije / tiho branje
7. ekspr. ki se dogaja, ne da bi se o tem veliko govorilo, pisalo: tiha reforma, revolucija; tihe spremembe
8. ekspr. ki se dogaja okolici prikrito, neopazno: vdaja se tihemu pijančevanju / mamila vodijo mlade v tihi samomor
9. ekspr. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov; miren: tih dan; tiho življenje / tih spanec / star. odpluli so v tihem vremenu brezvetrnem
10. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: tih sijaj; zrak je poln tihih vonjev / tiha eleganca obleke umirjena
● ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; poroka je bila tiha brez svatovanja; ekspr. tiho pravilo ki se uveljavlja z navado; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ ekon. tihi družabnik kdor vloži kapital v drugo, ne svoje podjetje zaradi udeležbe pri dobičku in izgubi; rel. tiha maša maša brez petja; tiha nedelja predzadnja nedelja pred veliko nočjo; šol. tiha vaja nekdaj navadno krajša pisna naloga v šoli, s katero se utrjuje, preverja določeno znanje; tiha zaposlitev ali tiho delo samostojno delo učencev pri pouku, pri katerem vsak tiho opravlja svojo nalogo
- tího prisl.:
tiho brati; tiho so šli proti domu; tiho jokati; tiho odpreti vrata; tiho se strinjati s kom; tiho upa, da se bo vse srečno končalo / v povedni rabi: vse je bilo tiho; ves čas so tiho; tiho je kakor v grobu; biti tiho kot miš; kot grožnja ali boš tiho; elipt.: ti pa kar tiho; tiho, nekdo prihaja
● ekspr. nikomur ni tiho odgovori na vsako nasprotovanje, vsak izziv; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo
♦ glasb. tiho označba za jakost izvajanja piano; zelo tiho označba za jakost izvajanja pianissimo; čedalje tišje označba za jakost izvajanja decrescendo
- tíhi -a -o sam.:
na tiho stopati; ekspr. na tihem pisati pesmi; po tihem jokati
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)