Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ujésti ujém dov., 2. mn. ujéste, 3. mn. ujedó tudi ujêjo; ujêj in ujèj ujêjte; ujédel ujédla, stil. ujèl ujéla (ẹ́)
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga: če je le mogla, ga je ujedla / sosed seveda ni molčal, ampak ga je ujedel nazaj
2. star. pičiti: kača ga je ujedla v roko / bolha, muha ga je ujedla / ptič te lahko uje v oko kavsne
3. star. ugrizniti: ujesti v kos kruha / pes ga je ujedel / lisica je ujedla zajca za nogo
4. zastar. požreti: pazi, da te volk ne uje / živina je ujedla travnik do golega popasla / grem kar sama, strah me ne bo ujedel ne bom umrla od strahu
● 
star. hudourniki so ujedli gorska pobočja razjedli, izdolbli; star. mraz jih je ujedel do kosti zelo so se premrazili; star. ne bolezen, žalost ga bo ujedla uničila, povzročila njegovo smrt; preg. kragulj kragulja ne uje tisti, ki so navadno v nepoštenih zadevah enakega mišljenja, prepričanja, drug drugemu ne nasprotujejo, ne škodujejo
    ujésti se star.
    oslabeti, unesti se: hud kis se uje / po nekaj dneh se je mraz ujedel / njihova jeza se je ujedla / morda se sovražnik sam uje
    ujéden -a -o:
    ljudje, ujedeni od steklih živali
Pravopis
ujésti ujém dov., 2. in 3. os. dv. ujésta; 2. os. mn. ujéste, 3. os. mn. ujedó tudi ujêjo, nam. ujést/ujèst, ujéden -a; ujédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) koga/kaj poud. pogosto koga ~ |prizadeti z zlobno, ostro besedo|
ujésti se -ujém se (ẹ́) star. Mraz se je ujedel se unesel, oslabel
Celotno geslo Sinonimni
ujésti ujém dov.
Pleteršnik
ujẹ́sti, ujẹ́m, vb. pf. 1) beißen, Mur., Cig., Jan., C.; (o kačah, muhah), Cig.; pes me je ujel v roko, Mur.; u. se, sich beißen: u. se v jezik, Cig.; zime volk ne uje, volk volka ne uje, Notr.-Let.; zime ne še nikoli volk ujedel, Met.; da bi vaju coprnice ujele! Jurč.; — 2) wegessen, aufzehren, auffressen, Mur., C., vzhŠt.; recimo, da ga je zver ujedla! Ravn.; gosenice so mi vse zelje ujele, Mur.; Srečata ga dva medveda, Ki sta pobiča ujedla, Npes.-Kres; — ujedeno solnce, die Sonnenfinsternis, Št.-Mur.; — en krivičen vinar uje (verschlingt) deset pravičnih, Mur.; ujedel me je za pet goldinarjev, er hat mich um 5 fl. gebracht, betrogen, C.; — 3) u. se, sich vergähren, Cig.; — zu Essig werden, Cig.; vino se uje, Kr.; — 4) mraz se je ujedel, die Kälte hat sich gebrochen, Cig.
Vorenc
ujesti (v'jesti) dov.F2, commorderev'jéſti, vgriṡniti, pergriṡniti, ṡgriſti; morderevgriṡniti, vjeiſti, vjeidati
Svetokriški
ujesti dov. 1. ugrizniti: on pruti ny plane ter sazhne laiat, kakor de bi jo hotel vjeiſti nedol. ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel +del. ed. m, ene kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Ti neresdrashish pſa, de bi tebe nevujedil +del. ed. m, ſe nedotaknesh kazhe de bi tebe neupizhila 2. pičiti: kazha … kadar bi bila ena drugiga zhloveka vujedila del. ed. ž, prezej bi bil umerl
Besedje16
ujesti gl. vjesti ♦ P: 1 (TT 1557)
Celotno geslo Kostelski
ujestivˈjėst vˈjėːn dov.
Celotno geslo Hipolit
vjesti glagol
Število zadetkov: 9