zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja: zanalašč bom šel z njimi, čeprav me ne marajo; to si zanalašč naredil / ekspr. ne bom odgovoril, zanalašč ne / ekspr. večkrat ga je iskal, pa ga takrat kot zanalašč ni bilo
2. izraža, da se dejanje zgodi zaradi določenega namena: zanalašč je pustila vrata odprta, da bi lahko prisluškovala; oprostite, nisem vas zanalašč udaril / zanalašč zate pripravljeno kosilo / ekspr.: taka glasba je kakor zanalašč za to priložnost; ta ženska je zate kot zanalašč
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zanalàšč tudi zanálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzroč. ~ narediti napako; Ne bom odgovoril, ~ ne; Zdi se, da nam ~ ne odpre
2. namer. Oprostite, nisem vas ~ udaril; pripraviti malico ~ za goste; poud. Ta ženska je zate kot ~ |zelo primerna|
1. vzroč. ~ narediti napako; Ne bom odgovoril, ~ ne; Zdi se, da nam ~ ne odpre
2. namer. Oprostite, nisem vas ~ udaril; pripraviti malico ~ za goste; poud. Ta ženska je zate kot ~ |zelo primerna|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Število zadetkov: 4
Dostopnost