Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Gemologija
últrazvóčno číščenje -ega -a s
Geologija
últrazvóčno karotíranje -ega -a s
SSKJ²
últrazvók -a m (ȗ-ọ̑)
1. fiz. zvok, ki ima tako visoko frekvenco, da s človeškim sluhom ni zaznaven: oddajati ultrazvok; uporaba ultrazvoka v medicini, tehniki; infrazvok in ultrazvok
2. naprava za pregled telesnih organov, tkiv s pomočjo takega zvoka: prenosni ultrazvok; nakup novega ultrazvoka; pregled, preiskava z ultrazvokom / terapija, zdravljenje z ultrazvokom / uporaba ultrazvoka pri diagnostiki
// zdravniški pregled s tako napravo: opraviti ultrazvok; poslati pacienta na ultrazvok; aparat, naprava za ultrazvok; ultrazvok in mamografija / ginekološki ultrazvok; ultrazvok dojk, srca, trebuha
Pravopis
últrazvók -a m, pojm. (ȗọ̑) fiz.
Celotno geslo Etimološki
ȗltrazvọ̑k – glej ȗltra
Celotno geslo Hipolit
ulu medmet
Svetokriški
ululate cit. zemljepisno lastno ime vpijte, jokajte: taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate vel. 2. mn. in Bethaven (I/1, 224) Citatna oblika lat. glagola ululāre ‛vpiti, tuliti’
Geologija
úlve spinél -- -a m
SSKJ²
úm -a m, v drugem pomenu mn. stil. umôvi (ȗ)
1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan
// zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma
2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um
● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo
♦ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost
Pravopis
úm -a m, pojm., v člov. pomenu mn. tudi umôvi (ȗ) meje človeškega ~a; star. To mu ne gre z ~a, iz ~a Tega ne more pozabiti; člov. največji ~i človeštva
Celotno geslo Sinonimni
úm -a m
sposobnost mišljenja, spoznavanjapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. intelekt, pog. pamet
GLEJ ŠE: bolan1, nerazvit, razum
Celotno geslo Vezljivostni NG
úm-asamostalnik moškega spola
  1. sposobnost mišljenja, spoznavanja
    • um koga/česa
    • , um za kaj
    • , um kot kaj
  2. sposoben razmišljujoč človek
    • um česa
    • , um za kaj
    • , um kot kdo
Celotno geslo Etimološki
ȗm -a m
Pleteršnik
úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.-C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.-Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.-Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.-C., Baud.
Celotno geslo Pohlin
um [úm] ali [ȕm] samostalnik moškega spola

um, razum

Celotno geslo Hipolit
um (vum) samostalnik moškega spola
Vorenc
um m, F8, delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti; mens, -tis, miſſel, premiſſelk, um, pamét; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; propaſsio, naglu giblenîe tega uma, ṡkuṡi fraivolnu odlozhenîe, dobriga, ali hudiga djanîa; prothymia, -ae, enu veſſelu lahku ſerzè, dobra vola, en veſſel um; ratio, -onis, um, pamet; sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola, miſſil; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt
Celotno geslo Megiser
um -a samostalnik moškega spola
Besedje16
um (vum) sam. m ♦ P: 16 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595); (vum/um) sam. m ♦ P: 1 (KPo 1567); (vm) sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578); (um/vum) sam. m ♦ P: 1 (DB 1584); (vum/vm) sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Celotno geslo ePravopis
um.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
umetniški
umetnostni
Število zadetkov: 666425