Zadetki iskanja
V slovenščini imamo kar nekaj izrazov za angleški termin UTC ( Coordinated Universal Time ), ki označuje mednarodno sprejet standardni čas. Že v Evrotermu imamo tri izraze: univerzalni koordinirani čas , usklajeni univerzalni čas in usklajeni svetovni čas , ki je celo priporočen. A nisem prepričana, da je slednji najboljši. Na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje so povedali, da uporabljajo koordinirani univerzalni čas . Na spletu je najpogostejši univerzalni koordinirani čas . Prosim vas za mnenje, katerega od naštetih izrazov bi priporočili glede na rabo in jezikovno ustreznost.
- čas epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, in njenih neposrednih gospodarskih, družbenih, zdravstvenih posledic
Farmacevtsko podjetje želi imeti krajše predavanje o najpogostejših pravopisnih zagatah pri pisanju dokumentov, tabel, grafov, predstavitev itd. Pri pripravljanju predstavitve sem naletela na medicinski izraz, ki se pogosto rabi v dokumentih in uradnih predstavitvah, in sicer mediana časa do napredovanja bolezni (in tudi) mediani čas do napredovanja bolezni, ki predstavlja povprečni čas, po katerem bolezen spet napreduje, in se lahko izraža v tednih, mesecih, čemur sledi napredovanje bolezni glede na simptomatiko ali glede na opravljene preiskave. Zanima me, katera varianta je ustreznejša? Zanima me tudi, kateri uradni vir naj uporabljam pri slovenjenju medicinskih izrazov, da bo raba najbolj posodobljena in hkrati v skladu s pravili slovenskega jezika.
Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...
In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.
Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.
Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »