ždéti ždím nedov., ždì (ẹ́ í)
1. negibno, tiho sedeti: dolgo smo ždeli ob peči; tako je sam zase ždel in razmišljal; lenobno ždeti na soncu / rak ždi podnevi pod kamni
// nepremično, duševno odsotno gledati: topo ždeti predse
2. biti napol buden: ždeli smo v mraku
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: ves dan ždi v sobi / v grapi ždita dve domačiji
// biti2, obstajati1: bolezen je že v mladosti ždela v njem; ta želja mu že dolgo ždi v srcu
// biti rahlo opazen, viden: v očeh mu je ždela žalost / v njenem glasu je ždela naveličanost
● ekspr. v poletni vročini rastline ždijo za krajši čas nehajo rasti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
ždéti ždím nedov. ždì -íte, ždèč -éča; ždèl/ždél ždéla, ždèt/ždét; ždênje; (ždèt/ždét) (ẹ́ í) dolgo ~ ob peči; poud.: topo ~ predse |gledati|; Ves dan ~i v sobi |je, se nahaja|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
ždẹ́ti ždím nedov.
Pleteršnik
ždẹ́ti, -ím, vb. impf. unbeweglich, vor sich hinbrütend dasitzen, hocken oder liegen, kauern; tiho sem za-se ždel, Jurč.; mi drugi smo tiho ždeli vsak v svojem kotu, Erj. (Izb. sp.); — warten, lauern, C.; — kümmerlich leben, vegetieren, Jan., Notr.-C.
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost