čèh čêha m (ȅ é)
nar. vzhodno fant, deček1: puže in čehi se že zbirajo
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
ponémčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko
2. knjiž. prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil
1. narediti kaj nemško: ponemčiti priseljence; veliko se jih je ponemčilo / Nemci so si prizadevali ponemčiti Štajersko
2. knjiž. prevesti v nemški jezik: nekaj pesmi je sam ponemčil
- ponémčen -a -o:
ponemčeni Čeh; mesto je že skoraj ponemčeno
SSKJ²
právi -a -o prid. (ȃ)
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet
// ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas
2. ki je v skladu
a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo
b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak
c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava
// ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen
b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh
c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat
// pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal
// izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila
7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda
● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati
♦ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.:, pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je pogumen in iznajdljiv; ta družba ni prava za otroke / to je prava beseda zanj: sanjač; ekspr. nobena prava misel mu ni prišla na pamet
// ki glede na okoliščine omogoča uresničitev določenega dejanja, namena: izbrali so si pravi trenutek: nikogar ni bilo v hiši / čas, ki si si ga izbral za delo, ni pravi / prišel si ravno na pravi dan, da boš pomagal pri žetvi / vse boste izvedeli ob pravem času, zastar. v pravi čas
2. ki je v skladu
a) z resničnostjo, dejstvi: ne vem, če je to pravi naslov; podatke je sporočil prave; informacijo imaš pravo / razlika med pravo in približno vrednostjo
b) z določenim ciljem, položajem: povleči pravo potezo; ta smer ni prava, morate se vrniti; pravi in napačen / ni sedel na pravi vlak
c) z določenimi predstavami, normami: biti deležen prave vzgoje; njegova politična smer je prava / predstava o tem vprašanju ni prava
// ki je tak, kot je v resnici: te besede, ta dejanja kažejo tebe pravega; spoznati pravo naravo, podobo koga / ta podpis ni pravi, ni njegov pristen, izviren
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim: nisi mi prinesel pravih čevljev, poglej še enkrat v omaro / ni vedel, če je mož pravi, zato ga je vprašal
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti: šele tedaj je nastala prava država; ljudske pesmi v tem kraju so prave / pravih dokazov ni bilo, zato so ga izpustili / v njegovih pesmih je malo prave umetnosti / pravi in častni člani; v vasi so le še trije pravi kmetje / pravi element tega pesnika je luč bistven, tipičen
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
a) glede na nastanek, izvor: povlekel ga je za brado, da bi videl, če je prava; pravi in umeten / rad pije pravi čaj čaj iz listov čajevca; prava kava / pog. boste kozarec cvička, je ta pravi naraven, pristen
b) glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: on je pravi Ljubljančan / po starših je pravi Čeh
c) glede na krvno sorodnost: pravega očeta ni nikoli poznal; prava mati in mačeha / to je njegov pravi brat
// pog., v povedni rabi, z nikalnico izraža normalno telesno, duševno stanje: po prometni nesreči dolgo časa ni bil pravi / noga še ni prava, le počivajte / on nikoli ni bil čisto pravi duševno zdrav, uravnovešen
6. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v nesreči spoznaš pravega prijatelja; pravi sosed ne bi tako ravnal / za pravega alpinista to plezanje ni težavno / bilo je bolj ljubimkanje kot prava ljubezen / on je pravo nasprotje svojega brata / vse, kar je dobil, je njegova prava last / v dar je dobil kolo, pravo (pravcato) kolo / postati narod v pravem pomenu (besede) / ves dan so hodili po mestu brez pravega cilja; pravega dežja že nekaj časa ni bilo obilnega; hiše so stale brez pravega reda; on pri hiši nima prave besede odločilne
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: ta otrok je že pravi mehanik; saj si že pravi umetnik / pravi mož si postal
// izraža podkrepitev trditve: življenje je postalo zanj pravi pekel / to je prava blamaža, katastrofa / njegova soba je pravi hlev / postal je prava gorila
7. pog. izraža omalovaževanje: prava figa bi bila, če bi morali iti peš na postajo / elipt.: prava figa, prava reč, če ima avtomobil; razbil se mi je vrč. Prava škoda
● ekspr. tale fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; ekspr. lotiti se česa na pravem koncu prav; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj, na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. obrnil si se na pravi naslov v tej zadevi ti bom pomagal, ustregel; pog. mož, ta ti je šele ta pravi, ta je še bolj zvit, predrzen, slab, neroden; pog. ona je prava hči svoje matere ima določene, zlasti slabe lastnosti matere v enaki ali še večji meri; ekspr. imej pravo mero bodi zmeren, v ničemer ne pretiravaj; ekspr. spraviti koga na pravo pot prepričati ga, da pošteno živi; ekspr. ves teden ni bil za pravo rabo se ni dobro počutil, ni dosti koristnega naredil; nar. vzhodnoštajersko prava roka desna roka; iron. prava sila ti je bilo to narediti ni ti bilo treba tega narediti; prava stran blaga, usnja stran, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran; prava stran bankovca, kovanca prednja stran; ljubi enega samega iz srca (ta) pravega v ljudskih pesmih iskreno, zelo ga ljubi; ekspr. kjer so pravi ljudje, gre vse prav kjer so pošteni, dobri ljudje; ekspr. znal je poiskati pravo besedo ob pravem času znal je ustrezno, primerno posredovati
♦ anat. prava rebra prvih sedem parov reber, ki se stikajo s prsnico; bot. prava cipresa; prava glavica iz več kot dveh plodnih listov nastali mnogosemenski suhi plod; geom. pravi kot kot, ki meri 90°; prava premica, ravnina premica, ravnina, na kateri so končne, dostopne točke; mat. pravi ulomek ulomek, ki ima števec manjši od imenovalca; tekst. prava svila svila iz kokonov udomačene sviloprejke; zool. prave čebele čebele, ki živijo v velikih organiziranih skupinah, Apidae; prava kareta morska želva z oklepom iz dragocene prosojne roževine, Erethmochelys imbricata; prave uši uši, ki pijejo, sesajo kri sesalcev skozi kožo, Siphunculata; sam.:, pog. ni srečala pravega srečala, spoznala moškega, ki bi jo čustveno prevzel, s katerim bi se poročila; toliko časa je čakal, da je nazadnje pričakal pravega; ekspr. hotel ga je ogoljufati, pa ni naletel na pravega ni se mu posrečilo; star. udariti je treba, če ne uboga. Da, prava je ta izraža strinjanje, odobravanje; ekspr. če misliš, da je tvoja prava, naredi po svoje da je prav, kar misliš, trdiš ti; pog. ni pri pravi ne dela pametno, razsodno; ni normalen, duševno zdrav; ekspr. uganil, zadel je pravo; zastar. ali se je za pravo ponesrečil zares, v resnici; zastar. on za pravo ve, da je bilo drugače trdno, dobro; zastar. najditelju po pravem nekaj pripada upravičeno; po običaju, zakonu; star. nekaj se mu ni zdelo po pravem prav, normalno; prim. pravši
SSKJ²
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
Čeh
Predlog
1 Čeha samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
IZGOVOR: [čéh], rodilnik [čéha]
BESEDOTVORJE: Čehov
Celotno geslo
ePravopis
Čeh
Predlog
2 Čeha samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [čéh], rodilnik [čéha]
BESEDOTVORJE: Čehov
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Dudek
Predlog
Dudka samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek v več jezikih
vzdevek
IZGOVOR: [dúdək], rodilnik [dútka]
BESEDOTVORJE: Dudkov
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Čéška -e ž, zem. i. (ẹ̑) |evropska država|: v ~i na Češkem
čéški -a -o (ẹ̑)
Čéh -a m, preb. i. (ẹ̑)
Čéhinja -e ž, preb. i. (ẹ̑)
čéški -a -o (ẹ̑)
Čéh -a m, preb. i. (ẹ̑)
Čéhinja -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
právi2 -a -o prid.
1.
2.
ki ima vse lastnosti, značilnosti, ki so bistvene za skupino, razred stvari, v katerega se uvršča določana stvar
SINONIMI:
ekspr. celi, zastar. istiniti, ekspr. izraziti1, knj.izroč. kateksohen, ekspr. novi, knj.izroč. polnokrvni, ekspr. pravcati, ekspr. pravi pravcati, knj.izroč. pravšni2, knj.izroč. pristni, knj.izroč. realni, ekspr. resnični, ekspr. rojeni, ekspr. spodobni, neknj. pog. ta pravi, ekspr. tipični, ekspr. v najvišjem pomenu besede, ekspr. v pravem pomenu besede, ekspr. v pravem smislu besede, ekspr. zaresni
GLEJ ŠE SINONIM: pameten, pameten, pravilni, primeren1, pristni, resnični
GLEJ ŠE: zmeren, svila, svila, slika, roka, rebro, pravočasno, pravočasno, pravočasno, prava reč, prava reč, poreden, podoben2, nevron, lusk, lice, kava, izobražen, žafran, spreten, reven1, pristni, pravočasno, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, nesmisel, kostanj, čaj1
GLEJ ŠE: zmeren, svila, svila, slika, roka, rebro, pravočasno, pravočasno, pravočasno, prava reč, prava reč, poreden, podoben2, nevron, lusk, lice, kava, izobražen, žafran, spreten, reven1, pristni, pravočasno, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, poreden, nesmisel, kostanj, čaj1
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
ígra Frazemi s sestavino ígra:
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
dvójna ígra, ígra máčke z míšjo, ígra na nòž, ígra na vsè ali nìč, ígra z odpŕtimi kártami, ígra z ôgnjem, ígra z žívci [kóga], ígra z življênjem, ígra za stólček, igráti dvójno ígro, kraljévska ígra
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
Celotno geslo
Frazemi
lúknja Frazemi s sestavino lúknja:
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
čŕna lúknja, dáti kóga v lúknjo, iméti lúknjo v žêpu, iskáti lúknjo v zakónu, íti v lúknjo, nájti lúknjo v zakónu, poglédati v vsáko [míšjo] lúknjo, sedéti v lúknji, skríti se v míšjo lúknjo, správiti kóga v lúknjo, správiti kóga v míšjo lúknjo, spustíti vrága iz lúknje, stísniti kóga v míšjo lúknjo, vtakníti kóga v lúknjo, z lúknjo v žêpu
Celotno geslo
Frazemi
mrávljica Frazemi s sestavino mrávljica:
délaven kot mrávljica, marljív kot mrávljica, príden kot mrávljica
délaven kot mrávljica, marljív kot mrávljica, príden kot mrávljica
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost