Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
    1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
    2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dèska -e in deskà -è [dəskaž, rod. mn. dèsk tudi desák (ə̄; ȁ ȅ)
1. ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: pooblati, razžagati desko; pribiti desko čez luknjo; iz desk zbita koča; zabiti žebelj v desko; dolga, široka deska; hrastove, smrekove deske; suhe deske so škripale pod nogami; žagana deska; tla iz surovih desk / ekspr. spati na golih, trdih deskah
2. s prilastkom (lesena) plošča, prirejena za različne namene: rezati na kuhinjski deski; likalna deska z blagom prevlečena deska za likanje oblek; obvestilo je bilo pritrjeno na oglasni, razglasni deski; bleščeče osvetljena reklamna deska; risalna deska
3. telovadna priprava, s katere se skače, preskakuje: pognal se je na desko in preskočil konja; z deske je skočil v vodo / odskočna, prožna deska
// publ., v zvezi odskočna deska kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: odvetniški poklic mu je bil odskočna deska za politično delovanje
4. v zvezi snežna deska deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic: proizvodnja snežnih desk; vožnja s snežno desko; smuči, snežne deske, vezi in smučarski čevlji priznanih blagovnih znamk
5. v zvezi jadralna deska deska, navadno iz umetne snovi, z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra: izdelovanje jadralnih desk; stati na jadralni deski; s čolni in jadralnimi deskami so krožili okoli rta
6. šah. plošča, razdeljena na kvadratna polja dveh barv, navadno za igranje šaha: postaviti figure na desko / demonstracijska deska; šahovska deska / igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu / šah. žarg. dolgo je bil prva deska moštva najboljši igralec
7. mn., ekspr. gledališki oder, gledališče: z velikim uspehom je nastopil na opernih deskah; to delo želimo videti tudi na domačih deskah / gledališke, odrske deske / zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču
♦ 
agr. deska poševna železna plošča pri plugu, ki odrezano brazdo obrne in zdrobi; čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele; tisk. deska plošča, na katero se odlaga stavek; zgod. deželna deska v fevdalizmu zemljiška knjiga z vpisi plemiških zemljišč
SSKJ²
lomást1 in lomàst -ásta m (ȃ; ȁ áknjiž.
1. hrušč, trušč: lomast ledovja in reke; lomast, kakor bi se podirali stoletni hrasti / okoli čebelnjaka se je slišal lomast in pasji lajež lomastenje
2. ekspr. kdor lomasti: dve toni težek lomast zdrobi vse, kar mu pride pod parklje
SSKJ²
naléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na nalet: naletna moč / zvišati naletni stolp (skakalnice); urediti naletne proge in doskočišča
 
čeb. naletna deska deska na spodnji sprednji strani čebelnjaka, kamor sedajo čebele
SSKJ²
prašílen -lna -o prid. (ȋ)
agr. s katerim se praši: prašilna priprava
♦ 
čeb. prašilni izlet čebel izlet mladih čebel, da bi spoznale okolico čebelnjaka
SSKJ²
prašíti2 -ím nedov. (ī í)
1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
 
bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro
2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom
// agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje
3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši
    prašíti se 
    1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
    2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari
    ♦ 
    čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka
    prašèč -éča -e:
    prašeči se pločniki

Slovenski pravopis

Pravopis
izlèt2 -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ čebel iz čebelnjaka

Pravni terminološki slovar

Pravo
túji zasébni proizvòd -ega -ega -óda m

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarstvo
amêriška begálnica -e -e ž
Čebelarstvo
begálnica -e ž
Čebelarstvo
čebelnják -a m
Čebelarstvo
identifikacíjska števílka čebelnjáka -e -e -- ž
Čebelarstvo
izlétna strán čebelnjáka -e straní -- ž
Čebelarstvo
izvórna rodôvniška knjíga -e -e -e ž
Čebelarstvo
nalétna dèska -e -e ž
Čebelarstvo
orientacíjski izlèt -ega -éta m
Čebelarstvo
orientacíjski polèt -ega -éta m
Čebelarstvo
označevánje čebelnjákov -a -- s
Čebelarstvo
pášni okóliš -ega -a m
Število zadetkov: 26