Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + usta - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čeljúst -i ž (ȗnav. mn.
1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust
 
pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja
// nizko kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: molči, čeljust stara; o ti čeljust široka
2. rabi se samostojno ali s prilastkom čeljustim podoben del orodja, naprave, stroja: pri vseh grabljah je moral popraviti čeljusti; čeljusti primeža, žerjava, klešč
♦ 
avt. zavorne čeljusti vzvoda, ki pritiskata na zavorni boben; šport. prestaviti čeljusti na smučko pritrjeni kovinski del stremen; strojn. drobilne čeljusti; zool. sprednja, srednja, zadnja čeljust organ žuželk za sprejemanje hrane

Slovenski pravopis

Pravopis
čeljúst -i ž (ȗ) spodnja ~; štrleče ~i; ~i klešč

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
čeljúst -i ž
del obraza, v katerem so vraščeni zobjepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. čeljustka, nar. skranja
GLEJ ŠE SINONIM: jezikav

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
čeljúst Frazemi s sestavino čeljúst:
čeljúst páde dôl kómu, čeljúst se pobési kómu

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
čeljȗst -i ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
čeljust [čeljȗst] samostalnik ženskega spola

spodnja čeljust

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
čeljust samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
čeljust žF5, bucca, -aezheluſti, ta uſta; mandibula, -aezhelúſt, zheluſti; maxilla, -aezhelúſt, lize; mentum, -tizhelúſt, brada, podbradik

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
čeljust -i ž čeljust: Sampſon je pyl vodo, de ſi lih is ene oſlove zheluſti rod. ed. je tekla ǀ venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio or. ed. je bil pobil ǀ shtrike reſtargal, s'eno oslovo zheluſtio or. ed. taushent ſaurashnikou pobil

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Celotno geslo Megiser
čeljust -i samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje16
čeljust sam. ž ♦ P: 6 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Celotno geslo eSSKJ16
čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola
1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarstvo
čebélja čeljúst -e -i ž
Čebelarstvo
spódnja čeljúst -e -i ž
Čebelarstvo
sprédnja čeljúst -e -i ž
Čebelarstvo
zádnja čeljúst -e -i ž

Geološki terminološki slovar

Geologija
čeljúst -i ž
Geologija
heidelberška čeljúst -e -i ž
Število zadetkov: 28