Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. (BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.-Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.-C.; — (o sovi), Valj. (Rad).
Pleteršnik
lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
Pleteršnik
lùk, lúka, m. gemeiner Lauch, Porree (allium porrum), Cig., Jan.; — 2) die Zwiebel (allium cepa), Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; = rdeči l., Dict.; — l. česnjak, = česenj, der Knoblauch (allium sativum), Tuš. (R.); = beli l., C.; — pasji l., der doldige Vogelstern, die Feldzwiebel (ornithogalum umbellatum), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
lúka 1., f. neka pomladna rastlina s čebulico, katero jedo, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
lúka 2., f., nam. loka = pristanišče, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
Pleteršnik
lúkav, adj. kdor rad luka, C.
Pleteršnik
pleteníca, f. etwas Geflochtenes: ein geflochtener Korb; — der Wagenkorb, vzhŠt.-C.; — der Maulkorb (aus Ruthen geflochten), Štrek., Kras; — die Haarflechte, Mur.-Cig., Jan.; — = pleten bič, eine geflochtene Peitsche, Kamnik (Gor.)-Erj. (Torb.); — ein aus Stroh geflochtenes Band, Cig.; — p. luka, eine Flechte (ein Kranz) Zwiebeln, C.; — ein aus Teig geflochtener Strietzel, Mur., Danj.-C.; — eine geflochtene Umzäunung, Cig.; — = lesa, die geflochtene Darre, C.; — eine geflochtene Matte, C.; — der Teppich, M., UčT., Zilj.-Jarn. (Rok.); — z volne pletena jopa, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
pritǫ́čən, -čna, adj. Zufluss-: pritǫ̑čni jarek, der Zuleitungscanal, Levst. (Močv.); — Flut-: pritočna luka, der Fluthafen, Cig.
Pleteršnik
púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče-Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen (z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
Lukáč in Lükáč -a m Luka: Lukács ABC 1725, A3b; Szvéti Lukács TF 1715, 43; Tak piſſo ſz. Evangeliſte Lükács KŠ 1754, 201; je Lükács escse teda 'znyim bio KŠ 1771, 338; Lükácsa Evangélium KŠ 1754, 3; szvétoga Lukácsa KŠ 1771, 157; pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti na edenaiſzetom táli govorécſi TF 1715, 25
Prekmurski
meštríja in meštría -e ž
1. obrt: naj ſze ne zavr'ze naſa meſtrija KŠ 1771, 402; Mestria i tr'sztvo KAJ 1848, VIII; I da je bio priſzpodobne meſtrije, oſztano je pri nyima KŠ 1771, 397; naszelo Saxonce, od sterih bi sze Vogrinje tudi mestrije návcsili KOJ 1848, 28; Na Meſtrio gledoucs je bio [Luka] vrács KŠ 1771, 158; Tejva tühincza ſzta na rázlocsno meſtrijo návcsila KM 1790, 64; kak da bi on vſzo meſtrio gori najſao KM 1796, 10; Lasztivnoimé sze pred mestrio znamenüvajocse obcsinszko imé deva AIN 1876, 11; ino mestrije razvijale szvoje zasztave KOJ 1914, 151
2. umetelnost: ka je bo'zánſztvo priglihno zmeſtrijov vö zrejzanomi kamni KŠ 1771, 397
3. spletka: kaj je Bog Csloveka vu praviczi ſztvoro, ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5; z-szvojov 'senszkinov mestrijov je pri Goszpodi vöszpelala, da szo szi Wladiszláva zvolili KOJ 1848, 69

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
beli luk [bẹ́li lȕk bẹ́lega lúka] (bel luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina česen, LATINSKO: Allium sativum

PRIMERJAJ: luk

Celotno geslo Pohlin
črni luk [čŕni lȕk čŕnega lúka] (črn luk) samostalniška zveza moškega spola

rastlina čebula, LATINSKO: Allium caepanepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Celotno geslo Pohlin
loka1 [lọ́ka] samostalnik ženskega spola

močvirnat travnik; loka

Celotno geslo Pohlin
luk [lȕk lúka] samostalnik moškega spola

luk, tj. rastlina iz rodu LATINSKO: Allium

PRIMERJAJ: beli luk, črni luk, pasji luk

Celotno geslo Pohlin
pasji luk [pásji lȕk pásjega lúka] samostalniška zveza moškega spola

neki luknepopoln podatek

PRIMERJAJ: luk

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
luk m, F7, ascalonia, -ae, luk, ſléherna ſorta zhebula; bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; bulbus, -bi, divji luk; caepae rubrae, erdezhi lúk; caepetum, kir zhebul, ali lúk raſte; porrina, -ae, kir por, ali ṡhbúl raſte, ali luk; porrum, -ri, por, ṡhbul, ali zhebul, ali luk
Vorenc
lukati nedov., F8, contuor, -eri, s'fliſſom ſhpègati, lukati, pogledovati; perspeculari, s'fliſſom lukati, polukati; prospectare, pogledovati, ali lukati; prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka; suspectare, vſeṡkusi ſe okuli ſebe oṡèrati, okuli ſebe lukati; transpicere, ṡkuṡi gledati, ali lukati; tui, â tuor, lukati, gledati
Vorenc
okence s, F2, fenestrella, -lae, okanze; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka
Vorenc
plav prid., F31, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; cumatile, en plav gvant; cyaneus, -a, -um, plave farbe; hyacinthus, -ti, ena plava ṡpomladnîa roṡha; intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia s'plavim zvétjam, cicoria; irinus, -a, -um, od plavih lily ſturjenu, is plavih lily; ravidi oculi, zherne ali plave ozhy; smaragdus, -di, en leip ṡhlahtni plavi kamen, ṡhmarál; subceruleus, -a, -um, enu malu plave farbe; violaceus, -a, -um, plave farbe, violine farbe, plau
Število zadetkov: 31