Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) 
  1. 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
  2. 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
SSKJ
agentúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. raba peša podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
    // opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
  2. 2. redko obveščevalni, poročevalski urad: časopisna agentura
  3. 3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
SSKJ
ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
SSKJ
dopísniški -a -o (ȋ) pridevnik od dopisnik: časopisna agencija ima zelo razširjeno dopisniško mrežo
SSKJ
konzuláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na konzule ali konzulat: opravljati konzularne posle / konzularni urad / konzularni vizum vizum, ki ga izda konzul
// člani diplomatskega in konzularnega zbora / konzularni predstavnik
♦ fin. konzularni kolki kolki za plačevanje nekaterih storitev konzulata; jur. konzularni agent konzularni predstavnik najnižje stopnje; konzularna agencija urad konzularnega agenta
SSKJ
oprávništvo -a s (ȃ) zastar. obveščevalni, poročevalski urad; agencija: revolucionarji so zasedli prostore opravništva
SSKJ
pomôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na morje ali pomorstvo: pomorski prevoz, promet; pomorska plovba; oceanska pomorska pot / pomorska bitka / Grki so pomorski narod; pomorske države / kopenske in pomorske sile / pomorski strokovnjak / pomorska agencija, družba / pomorska akademija, šola / slovar pomorskih izrazov
♦ jur. pomorsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v pomorstvu; navt. pomorski strojnik čin v trgovski mornarici za oficirja stroja ali nosilec tega čina; pomorska karta karta, ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; pomorska knjižica dokument o strokovni usposobljenosti, nazivu, zdravstvenem stanju pomorščaka, ki je potreben za delo na ladji; voj. pomorska eskadra
SSKJ
poslováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. opravljati delo v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo pristojen, zadolžen: agencija, podjetje posluje; ta pošta posluje v avtomobilu; formalistično, malomarno, počasi poslovati; vsaka poslovalnica posluje samostojno / poslovati v slovenskem jeziku / upravni odbor posluje samo na sejah
    // s prislovnim določilom s takim delom pridobivati materialne dobrine: podjetje dobro, uspešno posluje / poslovati z izgubo
    // biti v delovnem stanju: banka posluje od sedmih naprej; knjižnica posluje vsak dan; ta urad več ne posluje / trenutno posluje v hotelu samo bife
  2. 2. zastar. delovati: vsi deli telesa mu dobro poslujejo
SSKJ
posredováti -újem nedov. in dov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, pomagati, da se doseže sporazum, soglasje v kaki stvari, zlasti v sporu: nerad je posredoval med njima; posredovati med nasprotujočimi si predlogi, stališči / posreduje pri sklepanju pogodb / posredovati v sporu
    // navadno v zvezi z za skušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: posredoval je za zaprte študente; za njegovo službo je posredoval stric / posredovati pri oblasteh
  2. 2. publ. posegati (vmes), pomagati: miličniki so morali v teh dneh večkrat posredovati; ob nesreči so takoj posredovale zdravniške ekipe
  3. 3. publ., s širokim pomenskim obsegom pojasnjevati, pripovedovati, sporočati: na seji je posredoval stališče sodelavcev / posredovati informacije, naslov, podatke; posredovati komu svoje izkušnje, znanje / posredovati dramska dela uprizarjati, igrati; posredovati skladbo izvajati; tekmo bo posredovala televizija prenašala
    // z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posredovati posojilo; posredovati pouk; posredujte jim naše pozdrave; posredovati sporočilo sporočati; posredovati telefonsko zvezo vzpostavljati
  4. 4. publ. delati, povzročati, da je kaj mogoče; omogočati: s temi prevodi posreduje založba spoznavanje pomembnih del iz svetovne književnosti / posredovati stike s tujino / zbirka posreduje pregled celotne pesniške tvornosti v tem obdobju daje; agencija posreduje tudi zasebne sobe preskrbuje
    // delati, da prehaja kaj k drugemu; dajati: naskrivaj mu je posredoval jedi / svetilka mu posreduje le medlo svetlobo
    posredujóč -a -e: posredujoče besede; posredujoče stališče
    posredován -a -o: posredovano besedilo
SSKJ
potoválen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na potovanje: skrajšati potovalni čas; potovalni načrt; potovalne potrebščine; ekspr. potovalna mrzlica / potovalni urad; potovalna agencija; potovalna torba
  2. 2. zastar. potujoč: potovalni igralci; potovalna knjižnica
    ♦     fin. potovalni ček ček, s katerim je mogoče dvigati gotovino pri različnih bankah; šol. potovalna šola nekdaj manjša šola, v kateri le nekajkrat tedensko poučujejo učitelji z matične šole; žel. potovalna hitrost razmerje med časom, ki ga s postanki vred porabi vozilo za vožnjo od odhodne do namembne postaje, in dolžino poti
SSKJ
preskrbováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. biti večkrat uspešen v prizadevanju priti do česa: preskrbovati ljudem zaposlitev / to podjetje preskrbuje menzi moko / agencija preskrbuje tudi zasebne sobe
  2. 2. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje; oskrbovati: preskrbovati koga z zelenjavo / preskrbovati planinsko kočo z živili / menza preskrbuje več ustanov s toplo malico / studenec je preskrboval vso vas z vodo; rastline se preskrbujejo s hranilnimi snovmi
SSKJ
realitéten -tna -o prid. (ẹ̑) v nekaterih državah nanašajoč se na nepremičnine: realitetni posrednik / realitetna agencija
SSKJ
skliceváti -újem nedov. (á ȗ) izražati željo, zahtevo
  1. a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela
  2. b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke
    skliceváti se 
    1. 1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil
    2. 2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika
      ♦       jur. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo
    skliceváje: bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo
    sklicujóč -a -e: to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge
SSKJ
turízem -zma m (ī) pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kmečki turizem pri katerem bivajo turisti pri kmetu, na kmetih; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci
♦ tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
SSKJ
uràd -áda m (ȁ á) 
  1. 1. organ državne oblasti za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: urad izdaja dovoljenja, potrdila; poslati pritožbo, prošnjo uradu; voditi urad; biti v službi na uradu, v uradu; dopis, žig urada; načelnik, predstojnik urada; oddelek, odsek, referat urada; pisarne, sedež urada / carinski urad carinarnica; v nekaterih državah cenzurni, cesarski, dvorni urad; davčni urad uprava za družbene prihodke; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; matični urad oddelek občinske skupščine za matične zadeve; okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; patentni urad; tiskovni urad v nekaterih državah organ vlade za stike z javnostjo; zvezni urad za cene zvezni zavod za cene
    // navadno s prilastkom organ, služba ustanove, organizacije ali posameznika, zlasti funkcionarja, za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: informacijski, sprejemni, vpisni urad / škofijski, župnijski urad; v nekaterih državah urad kanclerja, komisarja; pri judih urad rabina / urad direktorja direktorjeva pisarna
    // knjiž., navadno s prilastkom enota, oddelek javne ustanove, javne službe za opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: brzojavni, telegrafski urad; poštni urad pošta
  2. 2. navadno s prilastkom vodstveni organ, služba mednarodne organizacije, združenja za urejanje določenih zadev, opravljanje določenih nalog, navadno povezanih s pisarniškimi opravili: združenje bo ustanovilo poseben urad / mednarodni urad za mere in uteži
  3. 3. navadno s prilastkom podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: potovalni, turistični urad / obveščevalni, poročevalski urad ustanova, organizacija za zbiranje novic, informacij in njihovo posredovanje zlasti sredstvom javnega obveščanja
  4. 4. prostor, poslopje tega organa, službe, enote: urad je še zaprt; čakati pred uradom; vstopiti v urad; preurediti prostor v urad; trg pred uradom / urad je razmetan oprema tega prostora
    ●     ekspr. iti na matični urad poročiti se; urad za najdene predmete oddelek avtobusne, železniške postaje ali občinskega organa, ki hrani, vrača najdene predmete; urad za posredovanje v nekaterih deželah ustanova, podjetje, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju
    ♦     polit. urad za narodnosti služba Izvršnega sveta Republike Slovenije za financiranje dvojezičnega poslovanja občinskih upravnih in pravosodnih organov na dvojezičnih področjih Slovenije; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji
SSKJ
uréjati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. delati, da prihaja kaj v določen red: urejati gradivo, znamke; urejati po abecedi, času nastanka / urejati knjižnico, zbirko / urejati razmetane stole
    // v zvezi z v delati, da prihaja kaj v določen red tako, da nastaja, kar izraža dopolnilo: urejati pesmi v zbirko / urejati ljudi, vozove v vrsto; urejati se v kroge, vrste / urejati rože v šopke
  2. 2. delati, da prihaja kaj v stanje
    1. a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urejati grobove, parke; urejati si nohte, obleko, pričesko; urejati se pred ogledalom / urejati stanovanje po lastnem okusu
    2. b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urejati dimnik, motor; urejati si posteljo / komunalno urejati zemljišče / urejati hudournike
    3. c) ki ustreza potrebam, predpisom: urejati poslovne knjige, račune
  3. 3. delati, da nastaja, kar izraža dopolnilo: na podstrešju urejajo stanovanje; urejati si novo delavnico
  4. 4. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urejati članke, rokopis / urejati časopis, radijsko oddajo, knjižno zbirko / jezikovno, tehnično urejati
  5. 5. delati, da prihaja kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urejati gospodarstvo, politične razmere / urejati medsebojne odnose
  6. 6. delati, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: miličnik, semafor ureja promet / cene ureja država, trg / urejati s predpisi, z zakoni
  7. 7. delati, da prihaja kaj v stanje, kot se želi, mora biti: urejati vsakdanje stvari, uradne zadeve; vse v zvezi s počitnicami nam ureja turistična agencija / ta referent mi ureja pokojnino / urejati kaj na sodišču; urejati po mirni, uradni poti / uspešno urejati probleme, spore, težave reševati, odpravljati
    ●     delo, življenje si urejam sam sam odločam, kakšno bo moje delo, življenje
    uréjati se prihajati v stanje, skladno s pravili, zahtevami: odnosi med državama se urejajo; razmere v podjetju se urejajo
    urejajóč -a -e: urejajoča moč; urejajoča načela
    uréjan -a -o: dobro urejana revija
SSKJ
vavčer tudi voucher -ja [váu̯čer] m (ā) tur. dokument o vnaprejšnjem plačilu določenih storitev, ki ga izda turistična agencija uporabniku: izdati vavčer
SSKJ
zakupíti in zakúpiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. vzeti v zakup: turistična agencija je zakupila tisoč ležišč; zakupiti skladišče / publ. zakupiti zmogljivost plinovoda
  2. 2. kupiti kaj, da se dobi začasna pravica objave: zakupiti celo stran časopisa
  3. 3. nar. porabiti, izdati za nakup česa: zakupiti ves denar; zakupiti prihranke za nakit
    zakupíti se in zakúpiti se redko  zmotiti se pri nakupu: zakupiti se pri avtomobilu
    ♦     igr. vzeti glede na pravila igre kot dopolnitev ali zameno preveč ali premalo kart
    zakúpljen -a -o: zakupljena zemlja
SSKJ
zaníkati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem; zanikati izjavo; zanikati kako novico; zanikal je, kar so trdili drugi; odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala
    // nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladu
    1. a) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je; ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal
    2. b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal
  2. 2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati; skušal je zanikati smotrnost v naravi; zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta
    // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven
  3. 3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk; zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga
  4. 4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal; obtoženec dejanje zanika; zanikati sodelovanje s kom; vse je zanikal; zanikal je, da bi bil on to storil
    // izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj
  5. 5. dov. in nedov., nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme; zanikati kako življenjsko vrednoto
  6. 6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves; nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika
    ●     ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
    ♦     lingv. zanikati povedek izraziti ga v nikalni obliki
    zanikajóč -a -e 
    1. 1. deležnik od zanikati: odgovoril mu je, zanikajoč vse obtožbe; pesnikov duh, zanikajoč obdajajočo ga stvarnost
    2. 2. knjiž. negativen, odklonilen: zanikajoč odgovor
    zaníkan -a -o: zanikana izjava, trditev / zanikani povedek
Število zadetkov: 19