pobožnost
Zadetki iskanja
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
altar m, F8, altare, en Altár; ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; cornu accipitur, 1. ẛa vogál Altarja; cornu Altaris, vogil per Altarju; fumans ara, Altar h'kadenîu; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; ſtaurachium, en malan antipendium pred Altarjam; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti; prim. oltar
Vorenc
andoht ž, F4, ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; devotio, andoht: tudi obluba; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
Vorenc
bogarodnost ž, F3, longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt; theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba, Bogarodnoſt
Vorenc
brumnost ž, F10, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; aequitas, -tis, pravizhnoſt, ſpodobnoſt, brumnost; bonitas, dobruta, brumnoſt; castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt; honestas, brumnoſt, poſhtenîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; probitas, brumnoſt, dobruta; sanctimonia, -ae, sanctitas, -tis, ſvetúſt, brumnoſt; simplicitas, preproṡzhina, brumnost, bruma; synceritas, brumnoſt, riſnizhnoſt
Vorenc
pokorščina ž, F7, disciplina, ſtráh, navuk ... podviṡhanîe, pokorṡzhina; morigeratio, ſluſhanîe, pokorṡzhina; obaudire, ſluſhati, s'pokorṡzhino poſluſhati. Eccl:39; obedientia, pokorṡzhina, pokornoſt; obsequentia, pokorṡzhina, pervolenîe, poſluṡhenîe; perdomitus, -a, -um, kroták ſturjen, v'pokorṡzhino perpravlen; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim viſhiſhim, inu bliṡhnîm
Vorenc
posvetilišče s, F2, ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe
Vorenc
stariši m mn., F11, avitus, -a, -um, dédou, dédina, tih ſtariſhih blagú, kar od dédou pride; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh ſtariſhih; exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh ſtariſhih; impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu Boga, inu te ſtariſhe; maiores, ſtarishy; majores nostri, naſhi ty ſtariſhy; orbitas, ſyroṡzhina, ſyrotúſt, ṡguba, ṡgublenîe ene lubeṡnive rizhy, pomankanîe teh ſtariſhih; parentalis, -le, animae parentales, duſhe teh ſtariſhih; parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih ſtariſhih doparneſti; parentes, ty ſtariſhi; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt
Vorenc
višiši sam., F2, lumina civitatis, ty viſhiſhi v'Méſti; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
a1 nepreg. m (črka) a: nevidish de ta pustob A im. ed., nej kakor ſim ga jest napiſsal ǀ Ta pustob A tož. ed., Andoht, nej ſi prav merkal (I/1, 207)
Svetokriški
andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’
Svetokriški
andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht
Svetokriški
bogorodnost ž pobožnost: de Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo, Ni Esau Bogarodnost tož. ed. Iacabavo (I/1, 74) ǀ S. Grogor, kateri s' tvojm vukam Nebeſkem … ſi bil povernil pravizo … bogarodnoſt tož. ed. oshivil (III, 194 s.) ǀ yszhite ner fliſsrishi zhednoſt, pamet, bogorodnoſt tož. ed., inu dobruto (V, 90) Prim. pri Kastelec-Vorencu Bogarodnoſt ‛brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, theosebia, pietas’. → dopadeč
Svetokriški
Svetokriški
igra -e ž (družabna ali hazardna) igra: ǀ k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro tož. ed. poſtavil ǀ ta Ceſſar je rad jegral jegro tož. ed. Skako imenovano ǀ sarà to iegro tož. ed. sa slu vſame ǀ Vni, katiri vej de per vinu, inu iegri mest. ed. Boga, inu ſvojga blishniga reshali, vener Quarte hrani, inu pyanſtua anat ſi naprej neuſame ǀ vſe prasnike s'goſtario, inu jegro or. ed. doparnashate ǀ Nej ſo otrozhje jegre im. mn., nej ſo fable vezhnuſti ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe, veſſelje v' shaloſt lebenge v' poſt, jegre tož. mn. v' molitvo, pleſse v' boshje poti ǀ v'jegrah mest. mn., v'oshteriah, v'pleſsoh, v'shelmarij, inu v'grehoh ǀ Zhaſs nenuznu v'iegrah mest. mn., na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal
Svetokriški
ime -na s ime: Ie njega Imè im. ed. bilu imenovanu ǀ moje ime im. ed. je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio Juri ǀ enimu je bilu imẽ im. ed. Zaroe ǀ Angeli nej ſo drugiga imena rod. ed. dali temuzh Iesus Nazarenski ǀ nej ſo bily vuredni zhloveſkiga imèna rod. ed. ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu Imenu daj. ed. bosh imel ǀ je bil tudi perloshil en pushtob imeni daj. ed. njegove shene ǀ enu lepu imè tož. ed. je bil nij dal ǀ Satorai v' letu S. ime tož. ed. je ſaupal ǀ MARIA Diviza v' imeni mest. ed. shenskiga ſpola ǀ hualen bodi ta, kir pride v'imeni mest. ed. tiga Gospuda ǀ pride v'imèni mest. ed. tiga Goſpuda ǀ on v' imenie mest. ed. Boshim vam reſnizo povei ǀ po Imenu mest. ed. povej gdu je on ǀ v'imenu mest. ed. tiga Vſigamogozhiga Boga je Dauida proſsil sa myr ǀ v' tvojm Svetem Jemenu mest. ed. ſmò Karsheni ǀ tulikain ſe shtima s'tem s: Imenam or. ed. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam or. ed. shentujeio ǀ je bil piſsal eni shlahtni Gospej Celantia s'imenam or. ed. ǀ Aku li s'imenom or. ed. ste karsheniki, s' djainom pak Ajdij ǀ sposnal bode tudi uni Menih Cunus is imenom or. ed. ǀ en S. Shkoff s'menom or. ed. Stephan je vezhkrat ſfaril ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena im. mn., ter perglihe pomeneio ǀ trydeſſeti taushent imen rod. mn. ſo njemu naprei brali is Bukui ǀ nyh jmena im. mn. ſo noter sapiſſane ǀ Mashnik stariga Testamenta je na suojh ramah noſsil imena tož. mn. Israelovih otruk sapiſsane ǀ zhudna jmena tož. mn., inu podobe ſam ſebi da hudo ime slab glas: de ſi lih ti bosh hualil taiſto persono, katero ſi v' hudu imè tož. ed. perpravil ǀ Kaj vy sdai mislite, kateri sledniga opraulate, inu v' hudu imè tož. ed. perpravit ſe neshonate ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè tož. ed. perpravi ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu ime tož. ed. s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ natura taiſtom da sramoshlivoſt, inu ſtrah, de bi venu hudu ime tož. ed. neprishle
Svetokriški
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati: raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
Svetokriški
lebinga -e ž požrešnost: quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom daj. mn., shpaſſom … ſo slavu dali ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe, veſſelje v' shaloſt lebenge tož. mn. v' poſt, jegre v' molitvo ǀ kateri triba nezhiſtot, neſramnoſt, lotryo, pyanſtvu, lebinge tož. mn., inu kar je tem enakushnu ǀ v'neſpodobnim djainu, v'pyanzhvajnu, v'lebengah mest. mn. → lebati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 52
Dostopnost