Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín]
    iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
biotín -a m (ȋ) farm.
vitamin, katerega pomanjkanje povzroča vnetje kože: biotin dobro učinkuje na kožo, krepi krhke nohte ter preprečuje izpadanje las in prhljaj

Slovenski pravopis

Pravopis
biotín -a [ijo] m, snov. (ȋ) |vitamin|

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacija
biotín -a m

Botanični terminološki slovar

Botanika
biotín -a m
Število zadetkov: 5